Jedro

ZDSS-1 stranki dovoljuje, da najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma do konca prvega naroka za glavno obravnavo svoj tožbeni zahtevek v zvezi s pravicami iz socialnega zavarovanja ali socialnega varstva opredeli, če ni zadostno oziroma ustrezno utemeljen (73. člen ZDSS-1). Zato zaradi izostanka navedb o tem, kaj stranka uveljavlja in iz katerih razlogov izpodbija upravni akt oziroma se z njim ne strinja, vloge oziroma tožbe ni mogoče zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, ker ni bila sposobna za obravnavanje, tožnik pa ni ravnal v skladu s sklepom z dne 22. 6. 2015 in tožbo v danem 15 dnevnem roku ni ustrezno popravil in dopolnil tako, da bi bila primerna za meritorno obravnavo, prav tako pa v tem roku ni predložil dokazila o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje enkrat že odločilo s sklepom opr. št. I Ps 972/2015 z dne 1. 12. 2015, s katerim je tožbo zavrglo. Takšen sklep je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Psp 237/2016 z dne 12. 5. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Ugotovilo je, da sklep za zavrženje tožbe nima razlogov, glede na medicinsko in drugo dokumentacijo ter izrazilo resen dvom, če se je tožnik sposoben sam zastopati. Zato je sodišču prve stopnje naložilo, da pregleda celotno dokumentacijo in ponovno presodi, ali je vloga oziroma tožba res tako nepopolna, da je ni mogoče obravnavati. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje izpodbijal dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 13. 5. 2015, ki jo je tudi predložil. 5. Socialni spor je v 58. členu Zakona o delovnih in socialnih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) definiran kot spor o pravici, obveznosti in pravni koristi fizične, pravne ali druge osebe, če je ta lahko nosilec pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V sporu iz 7. člena ZDSS-1 se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in vseh nosilcev javnih pooblastil in po postopku, ki ga določa ta zakon (63. v zvezi z 81. členom ZDSS-1).

6. Organi, ki v predhodnih postopkih upravičencem priznavajo, ali ne priznavajo določene pravice, so v sodnih postopkih tožene stranke. Socialni spori niso čisto civilni spori, niti čisti upravni spori in tudi v 19. členu v zvezi z 58. členom je jasno določeno, da je ZDSS-1 v socialnih sporih primaren predpis in Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) podrejen predpis.

7. ZDSS-1 v 73. členu določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. V drugem odstavku citirane določbe pa je izrecno določeno, da če v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

ZDSS-1 v citirani določbi strankam dovoljuje, da najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma do konca prvega naroka za glavno obravnavo svoj tožbeni zahtevek v zvezi s pravicami iz socialnega zavarovanja ali socialnega varstva opredeli, če ni zadostno oziroma ustrezno utemeljen. To pa pomeni, da zaradi izostanka navedb o tem, kaj stranka uveljavlja in iz katerih razlogov izpodbija upravni akt oziroma se z njim ne strinja, vloge oziroma tožbe ni mogoče zavreči. 8. Sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva stranki postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo in dopolnijo dokazila in dajo vsa potrebna pojasnila.

9. Ker po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v nasprotju z določbo 362. člena ZPP ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča in ni odpravilo ugotovljenih nasprotij, bo ob upoštevanju vsega navedenega in same narave socialnih sporov, v katerih se odloča o najbolj občutljivih pravicah posameznika, to je o pravicah iz socialne varnosti, ki so pod pogoji, določenimi z zakonom zagotovljene že z Ustavo RS (50. člen), bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku s tožnikom na glavni obravnavi razčistilo, zakaj se ne strinja z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opr. št. ... z dne 13. 5. 2015 (priloga A1) in kaj uveljavlja. Potem bo postopalo v skladu z določbo 61. člena ter skladno z ostalimi določbami ZDSS-1 razčistilo vsa odločilna dejstva in okoliščine na podlagi izvedenih ustreznih dokazov glede na konkreten primer in razpoložljivo dokumentacijo ter odločilo skladno s postavljenim tožbenim zahtevkom. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da obstaja resen dvom, če se tožnik lahko sam zastopa, pri čemer brezplačna pravna pomoč, dodeljena tožniku še ni bila izkoriščena in upoštevana skladno z namenom njene dodelitve, to je zaradi nudenja pravne pomoči prava neuki stranki.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.