Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti razlog za opravičilo izostanka konkretiziran in podprt s konkretnimi, prepričljivimi in razpoložljivimi dokazi. Tožeča stranka temu ni zadostila, saj je pavšalno navedla, da gre za neodložljivo obveznost v tujini, prav tako pa tudi ni predložila nobenega dokazila. Poleg tega ne gre spregledati, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke vsaj dva meseca pred narokom vedel, da ima na navedeni dan narok na sodišču, tako da bi lahko svojo morebitno odsotnost v tujini prilagodil obveznostim na sodišču ali pooblastil ustrezno osebo za zastopanje tožeče stranke na sodišču.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 69365/2017 z dne 7. 8. 2017 razveljavi še v 1. in 3. točki izreka v celoti in se postopek ustavi.
2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da se zakoniti zastopnik tožeče stranke naroka za glavno obravnavo dne 10. 5. 2018 ni udeležil zato, ker ga je dobavitelj S. pozval na takojšen sestanek zaradi razjasnitve in razrešitve problema spornega nakazila. Tožeča stranka navaja še, da so preko mail-a prejeli lažno sporočilo, zaradi česar so plačilo v višini 14.880,00 EUR nakazali na lažni poslovni račun, ne pa dobavitelju blaga S. Na podlagi predhodnega telefonskega razgovora je bila zato sodišču dne 9. 5. 2018 posredovana vloga za prestavitev termina naroka. Pritožbi prilaga dokazila, to je policijski zapisnik, potrdilo dobavitelja o obisku, kopijo potnega naloga ter cestninske lističe v dokaz navedb, da je bil obisk resnično opravljen ter da je bila odsotnost na obravnavi opravičljiva in neodložljiva.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe je tožeča stranka dne 9. 5. 2018, torej dan pred samim narokom, sodišču sporočila, da se zakoniti zastopnik tožeče stranke naroka ne more udeležiti zaradi nujne, neodložljive službene poti v tujino. Prosila je za preložitev naroka za glavno obravnavo na drug dan. Sodišče naroka ni preložilo, saj je sklenilo, da razlog za neudeležbo tožeče stranke na naroku dne 10. 5. 2018 ni opravičljiv. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da tožeča stranka zgolj z navedbo razloga, zaradi katerega se naroka ne bo udeležila, sodišču svoje neudeležbe ni z ničemer ustrezno opravičila oziroma izkazala. Sodišču ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi izkazovala svojo resnično odsotnost v tujini na prav navedeni dan, prav tako ne, da je res šlo za službeno obveznost in da je bila ta tako neodložljiva, da prav zaradi tega ni mogla pristopiti na narok. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti razlog za opravičilo izostanka konkretiziran in podprt s konkretnimi, prepričljivimi in razpoložljivimi dokazi. Tožeča stranka temu ni zadostila, saj je pavšalno navedla, da gre za neodložljivo obveznost v tujini, prav tako pa tudi ni predložila nobenega dokazila. Poleg tega ne gre spregledati, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke vsaj dva meseca pred narokom vedel, da ima na navedeni dan narok na sodišču, tako da bi lahko svojo morebitno odsotnost v tujini prilagodil obveznostim na sodišču ali pooblastil ustrezno osebo za zastopanje tožeče stranke na sodišču. Ker se poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 10. 5. 2018 pravdni stranki neupravičeno nista udeležili, je sodišče štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in postopek ustavilo (drugi odstavek 282. člena v zvezi z tretjim odstavkom 188. člena ZPP).
6. Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka in narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek1, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.2 Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP so zato lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila in izkazanih upravičenih razlogov stranke, ki se naroka ne more udeležiti.3
7. Tožeča stranka je v konkretni zadevi dan pred narokom sodišču poslala prošnjo za preložitev naroka, v katerem je navedeno zgolj to, da prosi za preložitev naroka zaradi nujne, neodložljive službene poti. Tako kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je tožeča stranka s tem zgolj navedla razlog, zaradi katerega se naroka ne bo udeležila, ni pa navedla konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajal opravičen razlog za izostanek z naroka. Svoji vlogi tudi ni priložila nobenega dokazila. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje, ki je štelo, da tožeča stranka izostanka ni opravičila in zato naroka ni preložilo, ravnalo pravilno. Iz vloge tožeče stranke, s katero je prosila za preložitev naroka, namreč ne izhajajo utemeljeni razlogi za izostanek z naroka, opravičilo pa tudi ni bilo podprto z nobenim dokazom.
8. Tožeča stranka v pritožbi konkretneje pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih je prosila za preložitev naroka ter jih dokazuje s predloženimi listinami. Iz njenih pojasnil, po presoji pritožbenega sodišča sicer res izhaja, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke na dan naroka zaradi službene obveznosti v tujini, ne pa tudi, da bi šlo za neodložljivo obveznost. Bančno nakazilo dobavitelju na nepravi račun na podlagi lažnega elektronskega sporočila nedvomno terja reševanje problema. Vendar pa kljub pozivu dobavitelja na takojšen sestanek zaradi razjasnitve in razrešitve problema ne izkazuje, da bi morala tožeča stranka prav na dan naroka obiskati svojega dobavitelja v Italiji. Kot namreč pojasnjuje sama, je bilo nakazilo že izvršeno, dobavitelj je bil že seznanjen z zapletom, tudi policiji je bilo dejanje že naznanjeno, zato ni razloga, da ne bi mogel sestanek potekati, na primer, prvi naslednji delovni dan. Posebej še glede na to, da je tožeča stranka že pred dvema mescema prejela vabilo za narok za dne 10. 5. 2018. Nenazadnje pa iz naloga za službeno potovanje z dne 9. 5. 2018, ki ga je izdal zakoniti zastopnik tožeče stranke sam, izhaja, da je bil nalog izdan za "dostavo blaga in prevzem“, s pripisom „urejanje poneverbe bančnega nakazila S.“. Tožeča stranka bi opravičen razlog za izostanek z naroka lahko izkazala le, če bi zatrjevala takšne dejanske okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je moral njen zakoniti zastopnik na nujno, nepredvidljivo in neodložljivo službeno pot v tujino prav na dan naroka, kar pa iz pritožbenih navedb tožeče stranka ne izhaja.
9. Nenazadnje pa tudi drži očitek sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki že pojasnilo, da bi si bila dolžna zagotoviti pooblaščenca, ki bi jo zastopal na naroku. Tako Ustavno sodišče kot tudi Vrhovno sodišče sta že potrdila, da je stranki, ki v postopku sodeluje sama, mogoče naložiti, da v primeru opravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo opravo procesnega dejanja zagotovila preko pooblaščenca,4 ki mora biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 10. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba neutemeljena. Izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
1 Sodba VSRS II Ips 596/2003. 2 Primerjaj II Ips 297/2005, II Ips 322/2000, II Ips 771/2008. 3 Primerjaj dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga GV Založba, 2005, stran 469. 4 Primerjaj dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga GV Založba, 2005, stran 480 ter odločbe Up 184/98, II Ips 167/97.