Jedro

V obravnavani zadevi, ki teče na podlagi predloga upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ), gre za zadevo zavarovanja, zadeve zavarovanja pa so v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izrecno opredeljene kot nujne zadeve, v katerih na podlagi drugega odstavka 83. člena ZS procesni roki tudi v času poletnega poslovanja sodišča (tj. med 15. julijem in 15. avgustom) tečejo in zanje ne velja ureditev v zvezi s prekinitvijo teka procesnih rokov, določena v četrtem odstavku 83. člena ZS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju Z 296/2021 z dne 4. 8. 2022. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da iz sklepa izhaja, da je bil sklep o ugovoru dolžniku po pooblaščencu vročen 8. 8. 2022, in izpostavlja, da to, da je bil sklep s strani pooblaščenca sprejet v času letnega dopusta, še ne pomeni, da je dolžnik sklep med svojim letnim dopustom lahko tudi ustrezno obravnaval. Tako kot sodišče ima tudi dolžnik pravico do oddiha in odmora. Meni, da bi moralo sodišče v sklepu z dne 4. 8. 2022 jasno navesti, da gre za zadevo po 5. točki tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) in zgolj navedba, da gre za zadevo zavarovanja, ne zadošča. Kot nemoralno označuje dejstvo, da je sodnica izpodbijani sklep napisala 21. 9. 2022, tj. še preden je bila obveščena o taksi za pritožbo, ki jo je poravnal 21. 9. 2022. Pojasnjuje svoje stališče, da ga sodišče kot dolžnika obravnava neenakopravno in podrejeno v odnosu do tožnika (upnika), čigar napake sodišče obravnava kot ustrezne, čeprav to evidentno niso. Predlaga, da se njegova pritožba zoper sklep z dne 4. 8. 2022 obravnava kot pravočasna in da sodišče vsem njegovim pritožbam ugodi in s sklepom razveljavi in ustavi vse sodne postopke in izvršbo ter upnico pozove k enakemu dejanju in poplačilu vseh stroškov, ki jih je kot dolžnik imel v vseh teh postopkih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju dolžnikove pritožbe zoper sklep z dne 4. 8. 2022 oprlo na ugotovitev, da je bil navedeni sklep dolžniku po pooblaščencu vročen 8. 8. 2022, dolžnik pa je pritožbo vložil 23. 8. 2022, kar je po poteku 8 dnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pri tem je upoštevalo, da je bil sklep z dne 4. 8. 2022 dolžniku sicer vročen v času poletnega poslovanja sodišča, vendar pa je obravnavana zadeva, ki je zadeva zavarovanja, v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS opredeljena kot nujna, zato zanjo tudi v času poletnega poslovanja procesni roki tečejo.

5. Takšno stališče kot pravilno povzema tudi sodišče druge stopnje. V obravnavani zadevi, ki teče na podlagi predloga upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ), gre namreč za zadevo zavarovanja, zadeve zavarovanja pa so v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izrecno opredeljene kot nujne zadeve, v katerih na podlagi drugega odstavka 83. člena ZS procesni roki tudi v času poletnega poslovanja sodišča (tj. med 15. julijem in 15. avgustom) tečejo in zanje ne velja ureditev v zvezi s prekinitvijo teka procesnih rokov, določena v četrtem odstavku 83. člena ZS.

6. Da gre za zadevo zavarovanja, je jasno izhajalo tudi iz sklepa z dne 4. 8. 2022, in sicer tako iz njegovega uvoda, kot tudi iz njegove obrazložitve, zaradi česar ni bilo nobenega dvoma, da gre za zadevo iz 5. točke tretjega odstavka 83. člena ZS. Na to sodišče prve stopnje strank ni bilo dolžno še posebej opozoriti, nenazadnje pa dolžnik v postopku ni nastopal sam, temveč je bil zastopan po kvalificiranem pooblaščencu – odvetniku, ki mu je bil sklep z dne 8. 8. 2022 tudi osebno vročen. Sodišče prve stopnje, ki je stranke že v pravnem pouku sklepa z dne 4. 8. 2022 pravilno poučilo o 8 dnevnem roku za vložitev pritožbe, strank tudi ni bilo dolžno posebej poučiti še o dejstvu, da v obravnavani zadevi v času poletnega poslovanja procesni roki nemoteno tečejo. Posebno obvestilo glede teka rokov namreč 83. člen ZS predvideva le v zadevah, v katerih tek procesnih rokov odstopa od splošne ureditve, tj. v zadevah, v katerih procesni roki v času poletnega poslovanja ne tečejo in začnejo teči šele prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, in ne že z vročitvijo sodne odločbe, kot to velja sicer.1

7. Ker je bil sklep z dne 4. 8. 2022 dolžnikovemu pooblaščencu vročen 8. 8. 2022, čemur dolžnik niti ne oporeka,2 je rok za pritožbo začel teči naslednji dan po vročitvi in se je iztekel 16. 8. 2022. Zaključek sodišča prve stopnje, da je šele 23. 8. 2022 vložena pritožba prepozna, je tako pravilen, prav tako pa tudi nanj vezana odločitev o zavrženju pritožbe (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).

8. Dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati s pavšalnimi očitki o neenakopravni in podrejeni obravnavi dolžnika v primerjavi z obravnavo upnice. Odločitev sodišča prve stopnje je namreč izključno posledica dejstva, da je dolžnik pritožbo zoper sklep z dne 4. 8. 2022 vložil prepozno. V takem primeru pa pogoji za vsebinsko obravnavo pritožbe niso izpolnjeni, ampak mora sodišče pritožbo zavreči. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi nima nobenega vpliva zatrjevano dejstvo, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo isti dan, ko je dolžnik plačal sodno takso za pritožbo, o kateri je odločilo z izpodbijanim sklepom.

9. Po obrazloženem, in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Rok za pritožbo v izvršilnem postopku je določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ, ki določa, da je pritožbo treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. 2 Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot vročitev dolžniku se zato šteje vročitev njegovemu pooblaščencu, na takšno vročitev pa je vezan tudi tek roka za pritožbo.