17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., gradbeni inženiring, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 220/2003 z dne 2. 6. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. St 7/2003 z dne 9. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom št. St 20/2002 z dne 25. 10. 2002 na podlagi 2. odstavka 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - v nadaljevanju ZPPSL) zaključilo stečajni postopek zoper družbo C., C., gostinstvo, trgovina, d.o.o., V. V. Po pritožbi pritožnice je Višje sodišče v Mariboru (sklep št. Cpg 1138/2002 z dne 27. 1. 2003) sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovnem postopku je Okrožno sodišče v Mariboru z izpodbijanim sklepom odločilo enako kot v prejšnjem postopku (stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika je zaključilo), Višje sodišče v Mariboru pa je z izpodbijanim sklepom pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do pritožbe (25. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

Navaja, da sta sodni odločbi očitno napačni, brez razumne pravne obrazložitve in zato arbitrarni. Graja delo stečajnega upravitelja, policije, sodišča, Državnega tožilstva in davčnih organov, ki naj bi bili odgovorni, da se je stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika neutemeljeno zaključil. Ker naj bi bil pritožnik materialno oškodovan, naj bi mu bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine.

B.

3.Pritožnica tudi v ustavni pritožbi uveljavlja razloge, s katerimi ni uspela v sodnem postopku. Ob tem Ustavno sodišče pritožnici pojasnjuje, da ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pravica iz 22. člena Ustave je ustavnoprocesno jamstvo, iz katere med drugim izhaja tudi dolžnost sodišča, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Sodišči sta svojo odločitev obrazložili, zlasti pritožbeno sodišče je pritožnico poučilo o možnosti izpodbijanja pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL in po pravilih obligacijskega prava. Zato pritožničin očitek, da sodni odločbi nista razumno obrazloženi in zato arbitrarni, ni utemeljen. Pritožnica tudi ni pojasnila, v čem naj bi ji bila kršena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Zgolj dejstvo, da pritožnica s pritožbo ni uspela, ne zadošča za utemeljitev kršitve te pravice.

5.Prav tako je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti in nezakonitosti (zaradi napačne uporabe materialnega prava) izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnice, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo, če bi sodišče zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Izpodbijani sodni odločbi temeljita na stališču, da se je stečajni postopek zaradi tega, ker stečajna masa ni zadoščala niti za poplačilo stroškov, zaključil v skladu z drugim odstavkom 99. člena ZPPSL. To stališče samo po sebi ne posega na raven ustavne pravice do zasebne lastnine. Pritožničin subjektivni občutek krivice, ki izhaja iz nezadovoljstva z odločitvijo sodišča, pa tudi iz splošnega nezadovoljstva z ravnanjem drugih državnih organov, ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 33. člena Ustave.

6.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger