Jedro

Tožnikov padec je bila posledica njegovega ravnanja in njegove lastne nepazljivosti, ko je izbral neizpravno lestev in je ni preveril pred uporabo, jo postavil na prašna tla, ki bi jih bil predhodno dolžan očistiti, lestev pa je prislonil na višino, ki je pravila varstva pri delu ne dopuščajo. Pritožnik zmotno meni, da bi moral zavarovanec tožene stranke, ki je imel nadzornika za delo na gradbišču, skrbeti za varno delovno opremo in varna delovna sredstva, ki se nahajajo na gradbišču in ki jih je uporabil tožnik. Po pogodbi o izvajanju investicijskih del je moral tožnik urediti gradbišče v skladu s predpisi in s potrebnimi napravami ter organizirati delo na gradbišču. Zahteva, da bi moral zavarovanec tožene stranke z gradbišča odstraniti neizpravno lestev, je pretirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo 34.700,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2015 do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev 30,00 EUR pravdnih stroškov toženi stranki.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke. Delo pritožnika je bilo nevarno že zaradi same višine, na kateri ga je opravljal. Delo je opravljal na višini treh metrov, do nezgode pa je prišlo, ko je želel sestopiti po lestvi. Sodišče se je napačno sklicevalo na sodno prakso, po kateri delo na lestvi ni nujno delo s povečano nevarnostjo. Tožnik ni opravljal dela na lestvi, ampak je sestopal z lestve. Uporabil je lestev, ki je bila v lasti zavarovanca tožene stranke. Med pritožnikom in zavarovancem tožene stranke je bila vrsto let praksa, da si tožeča stranka lahko izposodi lestev, če jo potrebuje. Tožnik je lestev uporabil večkrat in vedno je bila izpravna, zato je bil v dobri veri, da je bila takšna tudi tokrat. Lestev je bila neizpravna, neizpravna lestev pa predstavlja nevarno stvar. Zavarovanec tožene stranke je imel nadzornika za delo na gradbišču, ki bi moral skrbeti za varno delovno opremo in varna delovna sredstva. Tožeča stranka je predlagala zaslišanje nadzornika A. A., ki bi lahko povedal, kako je potekal nadzor na gradbišču in če je pregledoval delovna sredstva. Če bi nadzornik opravil svoje delo, na gradbišču ne bi bilo neizpravne lestve. Sodišče se je v 8. točki obrazložitve sodbe sklicevalo na sodno prakso, da delo na lestvi ni nujno delo s povečano nevarnostjo. V 11. točki obrazložitve pa je navedlo, da bi v skladu s pravilnikom tožnik moral postaviti gradbeni oder, saj je opravljal delo na višini. Glede na navedeno, obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, vsebino listin in pričanjem tožeče stranke. V posledici pa je podano nasprotje med odločilnimi dejstvi. Tožnik je navedel, da se je škodni dogodek zgodil tako, da je padel z lestve pri sestopanju. To je potrdil tudi na zaslišanju. Sodišče napačno razume, da je tožnik stal na lestvi in opravljal delo. Zato je tudi napačen očitek, da bi moral tožnik uporabiti gradbeni oder. Sodišče bi moralo postaviti tolmača, saj očitno ni razumelo, kako se je zgodil škodni dogodek.

Tožniku je bilo naročeno izredno delo, ki mu ga je odredil sin direktorja zavarovanca tožene stranke. Pri tem se ni vedelo ali je delo izvedljivo, zato se je tožnik odločil, da ga bo opravil nemudoma. Kot je bila že ustaljena praksa, je na gradbišču vzel lestev, ki mu je bila pri roki. Zavarovanec tožene stranke mu je s konkludentnim dejanjem dal lestev na razpolago. Če bi bil prisoten nadzornik, bi moral pregledati lestev. Tožnik ni lestve podrobneje pregledal, saj je bil v dobri veri, da je ta izpravna kot vedno prej. Sodišče samo je ugotovilo, da lestev ni bila primerna za varno uporabo. Iz tega izhaja, da je šlo za nevarno stvar. Pritožnik ni bil tisti, ki se je sam odločil za uporabo te lestve, saj je bila lestev na razpolago delavcem na gradbišču. Tožnik je ravnal v skladu s prakso na gradbišču in vedenjem zavarovanca tožene stranke. Ta je vedel, na kakšnih višinah delavci uporabljajo lestev in da lestev ne ustreza pravilom varstva pri delu, zato bi bil dolžan lestev odstraniti z gradbišča. Ker je bilo tožniku naročeno delo, ki ga ni mogel opraviti, je tožnik prenehal z delom in želel o tem obvestiti sina zavarovanca tožene stranke, ki je naročil delo. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče ni zaslišalo hišnika B. B., ki bi izpovedal o lastnostih lestve. Prav tako ni zaslišalo nadzornika A. A., ki bi vedel izpovedati o razpoložljivosti lestve. Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodni dogodek tudi krivdno, saj je dopuščal uporabo lestve, ki ni bila ustrezna. Izločiti bi jo moral iz delovnega procesa oziroma odstraniti z gradbišča. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru niso podani niti razlogi, ki bi utemeljevali objektivno niti krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo vse razloge, ki njegovo odločitev utemeljujejo in pri tem uporabilo pravilno materialnopravno podlago. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na prvostopenjske razloge sklicuje.

6. Pritožnik v pritožbi ponovno zatrjuje, da je podana tako objektivna kot tudi krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke. Neizpravna lestev, ki je bila last zavarovanca tožene stranke, in jo je pri sestopanju uporabil tožnik, predstavlja nevarno stvar. Zavarovanec tožene stranke pa je lastnik gradbišča in je imenoval osebo za nadzor del, ki je bila kot nadzornik dolžna opraviti svoje delo tako, da na gradbišču ne bi bilo lestve, ki ne bi ustrezala pravnim normam. Po mnenju tožeče stranke bi moral zavarovanec tožene stranke neizpravno lestev odstraniti z gradbišča. 7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se je tožnik poškodoval, ko je sestopal z lestve. Pred tem je opravljal delo na višini treh metrov. Delo je prekinil in sestopil s te višine tako, da je stopil na izvlečno lestev najprej z eno nogo, nato z drugo, nato pa padel, saj je lestev zdrsela. Izvlečena lestev je bila naslonjena na stropno preklado tako, da je segala 30 do 40 cm čez rob, na katerega je bila naslonjena. Lestev ni imela protizdrsne zaščite, eden izmed nedrsnih delov lestve pa je bil ukrivljen. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje o poteku škodnega dogodka, saj je v razlogih sodbe (točka 8 in 11) navedlo, da je tožnik stal na lestvi in opravljal delo. Sodišče je v razlogih sodbe (tudi v točkah, ki jih navaja pritožba) navedlo, da se je tožnik poškodoval pri sestopanju z lestve, pred tem pa je opravljal delo na višini približno treh metrov, ki ga je prekinil. Zato po oceni pritožbenega sodišča ni sporno, da je tožnik z lestve le sestopal, in da na njej ni opravljal dela. Da bi lahko sestopil s podesta, kjer je opravljal delo, je uporabil tehnični pripomoček (lestev) v lasti zavarovanca tožene stranke.

8. Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik lestev uporabil zato, ker mu je bila pri roki in ker s seboj ni imel svoje, saj je bila njegova lestev predolga, da bi jo namestil v avto. Pred uporabo tožnik izpravnosti lestve ni preveril, ampak jo je uporabil, kot jo je uporabil že večkrat prej. Eden izmed naslonskih delov lestve je bil ukrivljen, kar je tožnik opazil šele po padcu. Poleg tega lestev tudi ni bila dovolj dolga, saj je le 30 do 40 cm segala preko roba. Stala je na prašnih tleh, saj je tožnik pred tem izvedel le grobo čiščenje tal. Vse to je privedlo do tega, da je lestev zdrsnila in je tožnik padel. 9. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je odločilni razlog za tožnikov padec v ravnanju tožnika, ki je izbral in uporabil lestev, ki ni bila izpravna in njegovo opustitev pri pripravi delovnega okolja (čistoče tal), kamor je tožnik postavil lestev.

10. V skladu s Pogodbo o izvajanju investicijskih del s 7. 3. 2011, ki se v spisu nahaja v prilogah B7 in B8 in jo je tožnik sklenil z zavarovancem tožene stranke, je tožnik tisti, ki mora v primeru gradnje urediti gradbišče v skladu z veljavnimi higiensko tehničnimi predpisi s posebnimi napravami in skrbeti za varnost delavcev, ki izvajajo dela (3. točka II. odstavka citirane pogodbe). V skladu s citirano pogodbo je bil tožnik dolžan tudi sam organizirati dela na gradbišču v skladu s predpisi (IV. odstavek pogodbe). Tožnik je torej sam izbral način izvedbe dela in je bil zadolžen za zagotovitev varnih pogojev za delo. Sam je bil dolžan poskrbeti, da so bila tla čista in kot je izpovedal, je tudi opravil grobo čiščenje tal, vendar je ostalo na tleh nekaj prahu, česar se je zavedal. Zato bi se moral in mogel zavedati tudi, da so taka tla drseča. Tožnik je tudi sam izbral lestev, ki ni bila izpravna (imela je ukrivljen rob protizdrsne zaščite, prav tako ni bila dovolj dolga). Tožnik je bil tisti, ki se je odločil za uporabo te lestve in ni preveril njene izpravnosti, kar je v skladu s pogodbenimi določili bil dolžan storiti. Zato je podan izključitveni razlog zatrjevane objektivne odgovornosti na strani zavarovanca tožene stranke.

11. Tožnikov padec je bila posledica njegovega ravnanja in njegove lastne nepazljivosti, ko je izbral neizpravno lestev in je ni preveril pred uporabo, jo postavil na prašna tla, ki bi jih bil predhodno dolžan očistiti, lestev pa je prislonil na višino, ki je pravila varstva pri delu ne dopuščajo.(1) Pritožnik zmotno meni, da bi moral zavarovanec tožene stranke, ki je imel nadzornika za delo na gradbišču, skrbeti za varno delovno opremo in varna delovna sredstva, ki se nahajajo na gradbišču in ki jih je uporabil tožnik. Po pogodbi o izvajanju investicijskih del je moral tožnik urediti gradbišče v skladu s predpisi in s potrebnimi napravami ter organizirati delo na gradbišču. Posledično od zavarovanca tožene stranke ni mogoče zahtevati, da prevzame skrb za tisto, kar nalagajo pogodbena določila tožeči stranki. Zahteva, da bi moral zavarovanec tožene stranke z gradbišča odstraniti neizpravno lestev, je pretirana. Tožnik mora poskrbeti za varno delovno opremo in sredstva. Od tožnika, ki profesionalno opravlja svojo dejavnost, se tudi pričakuje, da pred uporabo preveri izpravnost in ustreznost delovnega pripomočka. Tožnik ni tako ravnal, ampak je za uporabo izbral lestev, ki je pred tem ni preveril, ampak mu je bila pri roki. Tožnik se ne more in ne sme zanašati na to, da je bila lestev pred tem vedno izpravna in da je bila vedno na razpolago ter da je bila na delovišču praksa, da si tožeča stranka lestev, če jo potrebuje, izposodi. Tožeča stranka ne more prevaliti odgovornosti za svoje ravnanje na zavarovanca tožene stranke.

12. Pritožba neutemeljeno očita, da je zaradi zavrnitve dokaza z zaslišanjem prič B. B. in A. A. ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prvi bi lahko izpovedal o lastnosti lestve, drugi pa o njeni razpoložljivosti in o tem, kako je zavarovanec tožene stranke izvajal nadzor nad lestvijo. Prvostopenjsko sodišče je zavrnitev izvedbe obeh dokazov prepričljivo obrazložilo v 14. točki izpodbijane sodbe. Glede na to, da se je tožnik sam odločil za uporabo lestve in je pri tem ni preveril, je sodišče utemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem hišnika B., ki naj bi izpovedal o lastnostih lestve. Dokaz z zaslišanjem A. A. je sodišče zavrnilo, ker škodnega dogodka ni videl, zaslišanje pa ni neposredno povezano s samim škodnim dogodkom in načinom dela, kot ga je tožnik izvedel. Glede na ugotovitev, da je tožnik sam izbral lestev in je ni preveril, za odločanje ni pomembno, če je lastnik lestev nadziral oziroma jo je pregledoval in če je bila na razpolago na gradbišču (seveda je bila, saj jo je tožnik tudi uporabil).

13. Glede pritožbenega očitka, da sodišče ni postavilo tolmača, pa bi ga moralo, saj ni razumelo, kako se je zgodil škodni dogodek, pritožbeno sodišče odgovarja, da je tožeča stranka ni predlagala postavitve tolmača. Predlagala je, naj sodišče opravi zaslišanje brez tolmača (primerjaj zapisnik z glavne obravnave 18. 2. 2016 na list. št. 53). Na zapisnik z glavne obravnave, ki je bil vročen tožeči stranki 8. 6. 2016 (list. št. 54), tožeča stranka ni imela pripomb. Do konca postopka tožeča stranka ni podala predloga ali izrazila želje, da potrebuje tolmača. Iz zapisnika z glavne obravnave 18. 2. 2016 in razlogov sodbe ne izhaja, da sodišče ne razume tožnika in obratno, ker tožnik govori in razume (le) tuj jezik. Tožnik je na samem začetku zaslišanja nekoliko težje z besedami izrazil in opisal dogodek (česar tolmač ne bi mogel spremeniti), kasneje pa je izpoved stekla. Po oceni pritožbenega sodišča je iz zapisnika moč razbrati vsebino izpovedbe, prvostopenjsko sodišče pa na podlagi tožnikovega zaslišanja ni zmotno ugotovilo dejanskega stanja.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

Op. št. (1): Ob vsem tem ugotovljenim nedopustnim ravnanjem in opustitvijo tožnika ni relevantno, če je tožnik pred tem za delo na višini postavil gradbeni oder.