Jedro

Ob dejstvu, da je v zemljiškoknjižnem izpisku lastninska pravica vpisana na osebo, ki ni dolžnik, kar nazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pravilno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo predlogu upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika in sicer na podlagi izvršljivega seznama zaostalih obveznosti dolžnika. Predlog za vknjižbo zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 4.740.207,81 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pri zk. vl. št. 1168 k.o. pa je zavrnilo in v obrazložitvi navedlo, da je lastnik navedenih nepremičnin A. K. iz ....., ki ni dolžnik v obravnavanem primeru.

Proti zavrnilnemu delu sklepa (II. točka izreka) je vložila pritožbo upnica iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 17.5.1999 Okrajnega sodišča v Črnomlju res izhaja, da je pri zk.vl. št. 1168 k.o. .. kot lastnik vpisan A. K. iz.... Po mnenju pritožnice bi moralo prvostopno sodišče glede na to, da v zemljiški knjigi lastninska pravica ni vpisana na dolžnika, upnico pozvati, naj predlog glede omenjene nepremičnine dopolni tako, da izkaže lastništvo dolžnika na tej nepremičnini. Upnica v pritožbi prilaga posestni list OGU Novo mesto, Izpostave Črnomelj z dne 30.8.1999 in potrdilo Davčnega urada Novo mesto o podatkih dolžnika, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je A. K.,roj. 23.3.1968, stan......, lastnik sporne nepremičnine. Predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se izvršilnemu predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 243.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. ZIZ določa v 239. členu, da se njegove določbe smiselno uporabljajo tudi v postopku zavarovanja, če zakon v delu, ki ureja zavarovanje, ne določa drugače. Predlogu za izvršbo (torej tudi za zavarovanje) mora upnik po določbi prvega odstavka 168.člena ZIZ priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. V obravnavanem primeru je upnica priložila predlogu za zavarovanje med ostalim tudi zemljiškoknjižni izpisek (priloga A 3), iz katerega je razvidno, da je bila pri nepremičnini z vl. št. 1168 k.o. .... na podlagi darilne pogodbe z dne 12.4.1918 vknjižena lastninska pravica na osebo z imenom A. K., ...... Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik, rojen 1968 kljub enakemu imenu in priimku glede na izvedeni zemljiškoknjižni vpis v letu 1918, ne more biti lastnik nepremičnine. Ob dejstvu, da je v zemljiškoknjižnem izpisku lastninska pravica vpisana na osebo, ki ni dolžnik, kar nenazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pravilno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje. Na upnici je dokazno breme, da je dolžnik zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na kateri je predlagano zavarovanje. Upnica je predlogu priložila zemljiškoknjižni izpisek, zato je bil predlog sposoben za obravnavanje. Ne gre torej za situacijo, ki bi terjala predhodno popravo oziroma dopolnitev predloga zaradi odprave pomanjkljivosti, saj gre le za presojo (ne)utemeljenosti predloga, za katerega je upnica ponudila zemljiškoknjižni izpisek kot dokaz o dolžnikovi lastnini. Ugotovljenega zemljiškoknjižnega stanja upnica v pritožbi ne more izpodbijati s posestnim listom (A 4), saj le-ta ne izkazuje dolžnikove lastninske pravice na omenjeni nepremičnini, potrdilo davčnega organa (A 5) pa potrjuje le pravilnost dolžnikovih osebnih podatkov. Ker upnica niti v pritožbi ni ponudila drugega dokaza o dolžnikovi lastnini (primerjaj tretji odstavek 168.člena ZIZ), je odločitev sodišča prve stopnje, pravilna.

Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo upnice na podlagi 2.točke 365.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ( Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.