Jedro

V kolikor bi v postopku izkazala, da sta upniku že pred vložitvijo ugovora zatrjevala in dokazala svojo pravico na premičninah, ki preprečuje izvršbo, in je torej upnik vedel za njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, bi bila upravičena do povrnitve stroškov ugovora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

II. Upnik in tretja sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugovoru tretjih ugodilo in sklep o nadaljevanju izvršbe glede premičnin, ki so bile dne 11. 9. 2019 zarubljene na naslovu T. ulica 9, R. razveljavilo in izvršbo ustavilo (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da tretja sama krijeta stroške svojega ugovora (II. točka izreka).

2. Tretja se pravočasno pritožujeta zoper stroškovno odločitev in predlagata razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbo utemeljujeta z dejstvi, da sta z ugovorom v celoti uspela, da sta bila primorana vložiti ugovor kot edino pravno sredstvo, da nista imela možnosti na samem mestu ugovarjati izvršilnem dejanju in da je upnik neutemeljeno povzročil stroške tretjima. Priglašata pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik opozarja, da je upnik dolžan povrniti samo tiste stroške, ki jih povzroči neutemeljeno. Zatrjuje, da nobenih stroškov ni povzročil neutemeljeno. Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo ravnal zakonito in ga za slednje ne gre kaznovati, ker se je kasneje izkazalo, da zarubljene premičnine niso dolžnikove. Navaja še, da sprenevedanje tretjih ni na mestu, saj gre za partnerico dolžnika, ki biva z njim in za gospodarsko družbo s sedežem na T. ulici 9, R., kjer se je izvajal rubež. Meni, da sta zato tretja imela možnost vplivati na izid rubeža. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tretji je v izvršilnem postopku udeleženec, ki zastopa svoj lastni interes, da se izreče izvršba za nedopustno glede predmeta, na katerem ima kakšno pravico (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6. Res je, da upnik v postopku z ugovorom tretjih ni uspel, saj je izjavil, da ugovoru ne nasprotuje, vendar v obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških tretjih ni prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa povrnitev izvršilnih stroškov po načelu uspeha, temveč je kot izjema (in ne kot pravilo) potrebno uporabiti pravilo iz šestega odstavka 38. člena ZIZ in krivdni princip.1 Po citirani določbi mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval. 7. Po prvem odstavku 83. člena ZIZ se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, po prvem odstavku 74. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik pa sme izvršitelj zarubiti samo tiste stvari, ki se nahajajo pri dolžniku. V obravnavanem primeru se je opravljal rubež premičnih stvari, ki so se nahajale na naslovu stalnega bivališča dolžnika, torej rubež premičnih stvari pri dolžniku. Iz načela domneve lastništva izhaja, da se domneva, da je lastnik stvari tisti, ki ima stvar v svoji neposredni posesti.

8. Iz poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih (l. št. 75) izhaja, da je bil rubež opravljen dne 11. 9. 2019 in da je bil pri njem prisoten dolžnik. Ta je izjavil, da so zarubljeni predmeti v lasti tretje osebe, dokazil pa izvršitelju ni predložil. Ob takšnem dejanskem stanju je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da ob rubežu ni bilo povsem jasno, da se posega na premične stvari, na katerih imata tretja verjetno pravico, ki preprečuje izvršbo. Le v primeru, če bi dolžnik izvršitelju lastninsko pravico tretjih dokazal z listinami, ki sta jih tretja predložila k ugovoru, bi bila tretja upravičena do povrnitve stroškov ugovora. V tem primeru bi bilo že ob rubežu razjasnjeno, da se posega na premične stvari, na katerih imata tretja verjetno pravico, ki preprečuje izvršbo.2 Le ob takšnem dejanskem stanju bi bili stroški, ki so tretjima nastali z vložitvijo ugovora, taki stroški, ki jih jima je upnik neutemeljeno povzročil, saj bi bil upnik seznanjen in bi vedel za obstoj pravice tretjih.

9. Kar se tiče pritožbenega očitka, da sta bila tretja primorana vložiti ugovor kot edino pravno sredstvo in da nista imela možnosti na samem mestu ugovarjati izvršilnemu dejanju, je tretjima odgovoriti, da bi lahko izven postopka takoj, ko sta bila seznanjena z opravljenim rubežem, upnika seznanila s svojo pravico na premičninah in trditve o tem tudi dokazno podprla. V kolikor bi v postopku izkazala, da sta upniku že pred vložitvijo ugovora zatrjevala in dokazala svojo pravico na premičninah, ki preprečuje izvršbo, in je torej upnik vedel za njuno lastninsko pravico na zarubljenih premičninah, bi bila upravičena do povrnitve stroškov ugovora. Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je upnik za obstoj njune pravice izvedel šele z vročitvijo ugovora tretjih v odgovor, oziroma na podlagi ugovornih trditev in dokazil, ki sta jih tretja predložila k ugovoru. Upniku zaradi tega ni mogoče očitati krivde za povzročitev stroškov ugovora. Upnik je utemeljeno pričakoval, da so na naslovu, na katerem dolžnik prebiva, premičnine v posesti dolžnika njegova last in šele s seznanitvijo ugovornih trditev in dokazov je izvedel za obstoj pravice tretjih, ki preprečuje izvršbo.

10. Tretjima je v zvezi z očitkom nezmožnosti ugovora na kraju oprave rubeža še dodatno odgovoriti, da je izvršitelj tudi ob predložitvi dokazov, iz katerih izhaja verjetnost obstoja pravice tretjih, dolžan opraviti rubež, tretje pa pravočasno obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugem pristojnemu organu.3 Tretja bi se tudi v primeru ugovarjanja na kraju samem in dokazovanju zatrjevane pravice z listinami, lahko izognila vložitvi ugovora le z lastno aktivnostjo izven postopka tako, da bi o svoji zatrjevani pravici seznanila upnika. Šele ob tem izkazanem ravnanju, v posledici katerega bi upnik vedel za obstoj zatrjevane pravice tretjih, bi bilo moč upniku očitati, da je tretjima neutemeljeno povzročil stroške ugovora.

11. Iz navedenih razlogov pritožba tretjih ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev.

12. V posledici neuspela s pritožbo tretja krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Svoje stroške pritožbenega postopka nosi sam tudi upnik (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). S pritrjevanjem pravilnemu materialno pravnemu stališču prvostopenjskega sodišča k pritožbeni presoji ni pripomogel. 1 Kot kriterij za odločitev o stroških postopka se načelo uspeha ne upošteva tudi v 156., 158. in 160. členu ZPP. 2 Posledično bi lahko upnik, v kolikor bi se rubeža udeležil, rubež premičnih stvari preprečil (peti odstavek 76. člena Pravilnika). 3 Po drugem odstavku 76. člena Pravilnika izvršitelj dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (na primer solastnina, skupna lastnina in druge stvarne pravice, rubež davčnega organa), pozove, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost obstoja njihove pravice oziroma bremena (na primer prometno dovoljenje, druge javne ali po zakonu overjene listine, izpise iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in drugih evidenc, pisne izjave) ter podatke o osebnem imenu in prebivališču oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice. Po tretjem odstavku 76. člena ZIZ Pravilnika mora izvršitelj v primeru, če so podatki iz drugega odstavka 76. člena ZIZ predloženi, osebe, ki zatrjujejo oziroma za katere se zatrjuje, ali če sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, pravočasno obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu.