Jedro

Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadrževanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z začasno odredbo v tem primeru ni bilo več mogoče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 7. 2011 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 8. 2012, podane tožniku s strani tožene stranke (I./1. točka). Zavrnilo je predlog, da ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi (I./2. točka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (II. točka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu začasne odredbe v celoti ugodi in z začasno odredbo zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, do pravnomočne odločitve sodišča v predmetnem sporu oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je odločilo, da v konkretnem primeru tožnik ob nasprotovanju odpovedi s strani sindikata, zahteve za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pri delodajalcu, ni podal pravočasno, zato izdaja predlagane začasne odredbe naj ne bi bila mogoča. Navedeno ne drži. A.A., , zaposlen na A d.d. je tožnika dne 31. 7. 2012 ob 22.18. uri po elektronski pošti pozval, da mu sporoči naziv sindikata, katerega član je bil tožnik ob uvedbi postopka, kar je tožnik tudi storil. Tožnik je navedeno storil takoj, istega dne 3. 8. 2012 pa je tožena stranka tožniku ob prihodu na delo v popoldanskem času že vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi in ga napotila domov. Tožnik je lahko zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zahteval šele potem, ko mu je bila odpoved vročena, saj Zakon o delovnih razmerjih glede tega ni postavil roka. Tožnik je predlagal navedeno pravočasno, še pred iztekom roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR. Sodišče je zmotno štelo, da je tožena stranka tožniku omogočila zagovor oziroma pravico do obrambe, ker naj bi ravnala v skladu z 2. in 3. odstavkom 83. člena ZDR. Navedeno ne drži, tožniku tožena stranka ni omogočila pravice do obrambe. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka zapisala, da naj bi nadzornik poslovanja A.A. očitane kršitve delovnih obveznosti ugotovil z vpogledom v posnetke video nadzora, vpogleda v računalniško in listinsko dokumentacijo, izpisov gotovinskih računov (št. 417486 in 417304 z dne 1. 7. 2012), aplikacije maloprodajni račun, mesečnega razporeda dela za mesec julij 2012 in v dokument „izredna inventura“ z dne 19. 7. 2012. Tožena stranka v odpovedi navaja nova dejstva in dokaze, ki jih v samem vabilu na zagovor ni navedla. Navedeni dokazi v vabilu na zagovor niso bili omenjeni, kaj šele, da bi bil tožnik z njimi seznanjen. Napačna je ugotovitev sodišča, da je tožena stranka odpovedni razlog ustrezno obrazložila in da je tožnika tudi opozorila na pravno varstvo in pravice iz naslova zavarovanje za primer brezposelnosti, s čimer naj bi ravnalo v skladu z 2. odstavkom 86. člena ZDR. Tožnik še danes ne ve, na podlagi katerih dejstev in dokazov je bil odpuščen. Prav tako je tožena stranka tožniku v odpovedi podala napačno opozorilo v skladu s 86. členom ZDR, saj tožnik zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami Zakona o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti nima pravic iz naslova zavarovanje za primer brezposelnosti. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana smiselno bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sklepa razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom odločitve; sklep ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je tako izpodbijani sklep lahko v celoti preizkusilo.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v 1. odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih 2. odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Postopek zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, je opredeljen v 85. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007 – ZDR). Zadržanje po določilih 85. člena ZDR je mogoče, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. 85. člen ZDR v tretjem odstavku tudi določa, da če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v tem primeru sploh ni bilo več mogoče. Sicer pa je za pravilno rešitev predmetne začasne odredbe bistvena obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožnik v tej fazi postopka ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve. ZIZ v 272. členu ureja pogoje za izdajo začasne odredbe in določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Gre za temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, ki pa je tožnik do sedaj ni izkazal za verjetno, saj iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da mu je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določilih 1. in 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, s tem da delavcu preneha delovno razmerje z dnem vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da se s tem dnem odjavi iz vseh obveznih zavarovanj, kot to izhaja iz izredne odpovedi. Tožena stranka je tožniku očitala, da je dne 1. 7. 2012 med prodajnim postopkom stranki, ki je z gotovino plačala račun, dodatno evidentiral nakup enega kosa blaga (Kinder jajček) oziroma drugi stranki nakup enega kosa blaga (ml. Maxi King) ter tako obračunal nakup dveh kosov (oziroma v drugem primeru nakup štirih kosov blaga), čeprav je stranka kupila le en kos (oziroma v drugem primeru le tri kose). Kot izhaja iz listinske dokumentacije, se je tožnik dne 27. 7. 2012 udeležil zagovora, prav tako pa je tožnik podal tudi pisni zagovor v zvezi z navedenim z dne 27. 7. 2012, kot prav tako izhaja iz predložene listinske dokumentacije, ki jo je predložil tožnik, tako, da ni utemeljen pritožbeni ugovor o tem, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora, kot to določa ZDR. Tako tožnik do sedaj še ni izkazal obstoja verjetnosti terjatve, ki je sicer temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe in brez navedenega pogoja ni mogoče izdati začasne odredbe. Ostale vsebinske ugovore pa bo tožnik lahko uveljavljal v rednem kontradiktornem postopku. Tako izpolnjevanje pogojev po 85. členu ZDR za presojo utemeljenosti predloga začasne odredbe za zadržanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, niti ni bistveno.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP.