Jedro

Ponovljene trditve iz ugovora, ki se nanašajo na plačilo obveznosti v obrokih oziroma odlog plačila, ne preprečujejo izvršbe po prvem odstavku 55. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 550,80 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku 550,80 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je na predlog upnika dovolilo izvršbo na podlagi seznama izvršilnih naslovov DT 4935-66/21-1 z dne 19. 4. 2021, ki je izvršilni naslov. Predlogu za izvršbo priložen seznam izvršilnih naslovov je sestavljen v skladu z zakonskim določilom in je razvidna posamezna zaporedna številka davčne obveznosti, posamezni izvršilni naslov, datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova in znesek glavnice ter zakonskih zamudnih obresti po posameznem izvršilnem naslovu. Glede ugovornih navedb, da naj upnik odloži plačilo obveznosti za 12 mesecev, je izčrpno pojasnil in navedel zakonske določbe v odgovoru zakaj to ni mogoče ter se je sodišče pridružilo navedbam upnika. Kar se tiče predloga za odlog izvršbe, dolžnik ga ni podal. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ga je upnik obravnaval neenakopravno, ko mu ni dal možnosti plačila obveznosti v obrokih, posebej takrat, ko je bil brez pravne pomoči in tako rekoč brez dela zaradi epidemije Covid 19, kar je upniku znano. Drži, da je bil seznanjen z izvršilnimi naslovi, je pa zoper odločbo o odmeri davka za stavbno zemljišče ugovarjal, saj je bila storjena napaka organa in je bila odmera izračunana na 10.000,00 EUR, o čemer je upniku pisal in lahko upnik preveri. Po dolgem času je ponovno pričel s poslovanjem (gradbeništvo, avtopralnica) in bi obveznosti pričel odplačevati ter predlaga, da mu upnik to omogoči in odloži plačilo za 12 mesecev. Upniku bi moralo biti v interesu, da dolžnik posluje, saj bo le tako davščine, ki jih je v času v dobrega poslovanja veliko plačal, v nadaljevanju plačeval. V primeru prisilne izterjave (dolžnik je (bil) v poenostavljeni prisilni poravnavi) bo pristal v stečaju in nobenih obveznosti ne bo zmogel plačevati. Res je, da nima odprtega računa v Sloveniji, ga pa ima v Avstriji od 21. 9. 2021, saj mu nobena banka v Sloveniji ni odprla računa. V decembru 2019 je bil nad njim uveden stečajni postopek po napaki sodišča. Z uvedbo stečaja je imel veliko težav pri poslovanju. Vložena je bila pritožba in višje sodišče ji je ugodilo ter dolžnik ni več v insolvenčnem postopku.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da dolžnik v času veljavnosti ukrepov za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti ni vložil vloge za plačilne ugodnosti, čeprav navaja, da je bil tako rekoč brez dela zaradi epidemije. Iz seznama izvršilnih naslovov je razvidno, da ne zajema izvršilnega naslova iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 10.000.00 EUR. Ker dolžnik podrobneje ne specificira pri kateri odločbi naj bi bila narejena napaka, se upnik ne more opredeliti. Do vloge dolžnika za odlog plačila za 12 mesecev se je opredelil v odgovoru na ugovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnikove pritožbene navedbe, da je zoper odločbo o odmeri davka za stavbno zemljišče ugovarjal, da je bila storjena napaka organa in izračunana na 10.000,00 EUR, o čemer je upniku pisal, da ima račun v Avstriji, da je bil v decembru 2019 nad njim uveden stečajni postopek po napaki sodišča, da je bila vložena pritožba, ki ji je višje sodišče ugodilo in dolžnik ni več v insolvenčnem postopku, so novote. Ker v pritožbi ni pojasnil zakaj teh navedb ni mogel podati v ugovoru, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dovolilo izvršbo na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 4935-66/21-1 z dne 19. 4. 2021, da je ta priložen predlogu, da je sestavljen v skladu z zakonskim določilom in so razvidna zaporedna številka davčne obveznosti, posamezni izvršilni naslov, datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova in znesek glavnice ter zakonskih zamudnih obresti po posameznem izvršilnem naslovu (18. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev v pritožbi obrazloženo ne izpodbija.

7. Zaradi načela formalne legalitete lahko sodišče v izvršilnem postopku zgolj izvrši terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Zato ponovljene trditve iz ugovora, ki se nanašajo na plačilo obveznosti v obrokih oziroma odlog plačila, ne preprečujejo izvršbe po prvem odstavku 55. člena ZIZ. Te predloge mora podati dolžnik neposredno pri upniku, kajti sodišče o tem ne odloča. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da dolžnik ni podal predloga za odlog izvršbe (21. točka obrazložitve sklepa), česar prav tako ne izpodbija. Pravilno je zavrnilo ugovor in odmerilo stroške upnika.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča prve stopnje povrniti upniku stroške odgovora na pritožbo, ker so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Ti znašajo 900 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne stroške 2 % oziroma 18 točk po tretjem odstavku 11. člena OT. Skupaj znašajo 550,80 EUR.