- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM Sklep II Kp 20876/2025
ECLI:SI:VSMB:2025:II.KP.20876.2025 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Jedro
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
Izrek
Izrek
Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
1.Predsednica Okrožnega sodišča v X je dne 1. 7. 2025 zavrnila zahtevo zagovornika obdolženega A. A. za izločitev okrožne sodnice B. B. (v nadaljevanju preiskovalna sodnica). To je storila s sklepom Su 390/2025.
Obrazložitev
2.Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev preiskovalne sodnice iz razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s pritožbo izpodbija obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi obdolženega za izločitev preiskovalne sodnice ugodi oziroma vrne predsednici Okrožnega sodišča v X v ponovno odločanje.
1.Predsednica Okrožnega sodišča v X je dne 1. 7. 2025 zavrnila zahtevo zagovornika obdolženega A. A. za izločitev okrožne sodnice B. B. (v nadaljevanju preiskovalna sodnica). To je storila s sklepom Su 390/2025.
3.Pritožba ni utemeljena.
2.Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev preiskovalne sodnice iz razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s pritožbo izpodbija obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi obdolženega za izločitev preiskovalne sodnice ugodi oziroma vrne predsednici Okrožnega sodišča v X v ponovno odločanje.
4.Z navedbami, da obrazložitev sklepa predsednice sodišča ni obrazložena, marveč pavšalna in netočna, razlogi obdolženca za izločitev preiskovalne sodnice pa v celoti prezrti, zagovornik ob pritožbenem poudarku zavestne kršitve obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe in poštenega kazenskega postopka ob zatrjevani kršitvi 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), pri čemer posebej izpostavlja razumen rok za pripravo na narok, možnost seznanitve s spisovno dokumentacijo ter zagotovitev možnosti sodelovanja ob zaslišanju obremenilnih prič, uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stališče predsednice sodišča, da arbitrarno vodenje postopka (na način onemogočanja izvajanja obrambe) ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti sodnika, smatra kot nepravilno in nesprejemljivo, takšno, ki lahko po njegovem mnenju vzbuja dvom celo v nepristranskost predsednice sodišča. Vendar nima prav. Do povzetih očitkov se je namreč predsednica sodišča z zanesljivimi argumenti zadostno opredelila predvsem v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, vendar pa zagovornik ponujenega razlogovanja ne sprejema, kar pa ne more obveljati kot razlog za drugačno odločitev od pritožbeno grajane. V posledici pojasnjenega zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana.
3.Pritožba ni utemeljena.
5.Zagovornik v pritožbi posplošeno zatrjuje tudi zmotno uporabo materialnega prava, torej kršitev kazenskega zakona, pri čemer je iz vsebine njegovih navedb, ko v jedru pritožbenega izvajanja oporeka vodenju preiskave in pravilnosti ravnanj preiskovalne sodnice, predvsem omejevanju navzočnosti odvetnika in onemogočanju zasliševanja prič, razbrati, da kršitev kazenskega zakona uveljavlja v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni možno. Kazenski zakon je namreč lahko kršen le, če prvostopenjsko sodišče ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju uporabi napačen zakon ali ga sploh ne uporabi, vendar to v obravnavani zadevi ni primer.
6.Temelj zagovornike graje so sicer dejanske ugotovitve in zaključki izpodbijanega sklepa ter vsebinska ponovitev navedb iz zahteve za izločitev preiskovalne sodnice, katerih bistvo je strniti v njegovo prepričanje, da preiskovalni sodnik ne more kršiti obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe drugače kot s procesnim vodstvom in torej z odločitvami v tej zvezi. Tozadevno niza odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), iz katerih jasno izhaja, da zanikanje in resno omejevanje pravice do obrambe lahko omaje videz v nepristranskost sodnika. Pri tem posebej opozori na omejevanje navzočnosti odvetnika in onemogočanje zasliševanja prič, kar očita tudi za izločitev predlagani preiskovalni sodnici, ki iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP ni izvzeta.
4.Z navedbami, da obrazložitev sklepa predsednice sodišča ni obrazložena, marveč pavšalna in netočna, razlogi obdolženca za izločitev preiskovalne sodnice pa v celoti prezrti, zagovornik ob pritožbenem poudarku zavestne kršitve obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe in poštenega kazenskega postopka ob zatrjevani kršitvi 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), pri čemer posebej izpostavlja razumen rok za pripravo na narok, možnost seznanitve s spisovno dokumentacijo ter zagotovitev možnosti sodelovanja ob zaslišanju obremenilnih prič, uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stališče predsednice sodišča, da arbitrarno vodenje postopka (na način onemogočanja izvajanja obrambe) ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti sodnika, smatra kot nepravilno in nesprejemljivo, takšno, ki lahko po njegovem mnenju vzbuja dvom celo v nepristranskost predsednice sodišča. Vendar nima prav. Do povzetih očitkov se je namreč predsednica sodišča z zanesljivimi argumenti zadostno opredelila predvsem v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, vendar pa zagovornik ponujenega razlogovanja ne sprejema, kar pa ne more obveljati kot razlog za drugačno odločitev od pritožbeno grajane. V posledici pojasnjenega zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana.
7.Toda povzetim pritožbenim poudarkom, iz razlogov, ki jih je razumno utemeljila že predsednica sodišča v točkah 14 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne gre slediti. Ko se torej zagovornik v pritožbeni obrazložitvi, podobno kot v zahtevi za izločitev, vprašuje, zakaj zatrjevane in očitane kršitve do obrambe niso take, da videz nepristranskosti preiskovalne sodnice ni okrnjen, ter posplošeno omenja procesne situacije, ko je v razmerju do obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe in poštenega kazenskega postopka preiskovalna sodnica po njegovem mnenju ravnala narobe, ne zatrjuje njenega osebnega prepričanja in ne posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč graja pravilnost samega dela, ki pa po zahtevi za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno.1 Ne sprejema namreč dejstva, da zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Pri tem pa tudi ne upošteva, da ima za presojo sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v kazenskem postopku upravičeni procesni udeleženec prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Pritožbi zato z zatrjevanjem kršitev, ki izvirajo zgolj iz procesnega postopanja oziroma odločanja preiskovalne sodnice v predmetni zadevi, ne gre priznati uspeha, za kakršnega se zavzema zagovornik.
5.Zagovornik v pritožbi posplošeno zatrjuje tudi zmotno uporabo materialnega prava, torej kršitev kazenskega zakona, pri čemer je iz vsebine njegovih navedb, ko v jedru pritožbenega izvajanja oporeka vodenju preiskave in pravilnosti ravnanj preiskovalne sodnice, predvsem omejevanju navzočnosti odvetnika in onemogočanju zasliševanja prič, razbrati, da kršitev kazenskega zakona uveljavlja v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni možno. Kazenski zakon je namreč lahko kršen le, če prvostopenjsko sodišče ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju uporabi napačen zakon ali ga sploh ne uporabi, vendar to v obravnavani zadevi ni primer.
8.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi posamezna sprejeta odločitev ali procesno vodstvo postopka lahko predstavljala izločitveni razlog praviloma le v primeru hkratnega obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne odločitve oziroma postopanja preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo njeno vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka oziroma strankami postopka.2 Kaj takega pa v obravnavani zadevi ni niti pritožbeno zatrjevano niti izkazano. Ravno nasprotno. Po prepričanju pritožbenega sodišča je problematizirano postopanje preiskovalne sodnice takšne narave, da prisotnost obstoja kršitve procesnih jamstev v smislu pristranskega sojenja izključuje.
6.Temelj zagovornike graje so sicer dejanske ugotovitve in zaključki izpodbijanega sklepa ter vsebinska ponovitev navedb iz zahteve za izločitev preiskovalne sodnice, katerih bistvo je strniti v njegovo prepričanje, da preiskovalni sodnik ne more kršiti obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe drugače kot s procesnim vodstvom in torej z odločitvami v tej zvezi. Tozadevno niza odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), iz katerih jasno izhaja, da zanikanje in resno omejevanje pravice do obrambe lahko omaje videz v nepristranskost sodnika. Pri tem posebej opozori na omejevanje navzočnosti odvetnika in onemogočanje zasliševanja prič, kar očita tudi za izločitev predlagani preiskovalni sodnici, ki iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP ni izvzeta.
9.Predsednica sodišča je za pritožbeno grajane kršitve, ki jih zagovornik očita preiskovalni sodnici, v razlogih izpodbijanega sklepa ponudila zanesljivo obrazložitev, tehtno in razumno pa je pojasnila tudi, čemu izpostavljene procesne odločitve ostajajo v polju sodniškega odločanja. S predstavljenimi razlogi pritožbeno sodišče soglaša in jih v zaobid nepotrebnega podvajanja tudi dosledno povzema, ter dodaja:
7.Toda povzetim pritožbenim poudarkom, iz razlogov, ki jih je razumno utemeljila že predsednica sodišča v točkah 14 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne gre slediti. Ko se torej zagovornik v pritožbeni obrazložitvi, podobno kot v zahtevi za izločitev, vprašuje, zakaj zatrjevane in očitane kršitve do obrambe niso take, da videz nepristranskosti preiskovalne sodnice ni okrnjen, ter posplošeno omenja procesne situacije, ko je v razmerju do obdolženčeve pravice do učinkovite obrambe in poštenega kazenskega postopka preiskovalna sodnica po njegovem mnenju ravnala narobe, ne zatrjuje njenega osebnega prepričanja in ne posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč graja pravilnost samega dela, ki pa po zahtevi za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno. Ne sprejema namreč dejstva, da zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. to0dki prvega odstavka 39. 0lena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stali610d, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odlo0ditve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Pri tem pa tudi ne upo61teva, da ima za presojo sodnikovih pravnih stali610d in strokovnih odlo0ditve oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v kazenskem postopku upravi0deni procesni udele7eenc prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odlo0ditve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoli610din, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izlo0ditev. Prito7ebi zato z zatrjevanjem kr61itev, ki izvirajo zgolj iz procesnega postopanja oziroma odlo0ditve preiskovalne sodnice v predmetni zadevi, ne gre priznati uspeha, za kakr61nega se zavzema zagovornik.
10.Ključno merilo, ki ga je treba v danem primeru uporabiti v zvezi z objektivnim testom, je merilo okoliščin, ki narekujejo upravičljivo bojazen pristranskosti posameznega sodnika v konkretni zadevi. V tem pogledu je res pomemben vtis, ki si ga ustvari posamezni procesni udeleženec, vendar je obenem relevantno, da se da bojazen pristranskosti tudi objektivno utemeljiti. Takšna razlaga pojma nepristranskosti se sklada s stališčem iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-92/96 z dne 21. 3. 2020, po kateri je nepristranskost sodnika zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločiti nepristransko.
8.Prito7ebno sodi610de pojasnjuje, da bi posamezna sprejeta odlo0ditev ali procesno vodstvo postopka lahko predstavljala izlo0citveni razlog praviloma le v primeru hkratnega obstoja okoli610din, iz katerih bi izhajalo, da je do tak61ne odlo0ditve oziroma postopanja preiskovalne sodnice pri61lo zaradi dolo0dene pristranskosti, na katero bi kazalo njeno vnapre61nje prepri0devanje o zadevi oziroma tak61no obna61anje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka oziroma strankami postopka. Kaj takega pa v obravnavani zadevi ni niti prito7ebno zatrjevano niti izkazano. Ravno nasprotno. Po prepri0danju prito7ebnega sodi610da je problematizirano postopanje preiskovalne sodnice tak61ne narave, da prisotnost obstoja kr61itve procesnih jamstev v smislu pristranskega sojenja izklju0duje.
11.Pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zagovornika je zatorej pritožbeno sodišče moralo ugotavljati, ali je preiskovalna sodnica vzbujala videz, da ima že vnaprej ustvarjeno mnenje o predmetu preiskave. Vendar je bilo po celostnem pregledu zadeve oceniti, da preiskovalni sodnici ne gre očitati ravnanj zaradi vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja oziroma diskriminatornega odnosa do prič ali iz razloga osebnih konfliktov v razmerju bodisi do obdolženega A. A. bodisi do njegovega zagovornika. Kritizirano postopanje preiskovalne sodnice gre zato navkljub drugačnemu mnenju zagovornika vendarle umestiti v okvir zakonitega procesnega vodstva in je daleč od tega, da bi ekscesno odstopalo od siceršnjega načina postopanja preiskovalnih sodnikov v drugih primerljivih zadevah, ko gre prav tako za obravnavanje obsežnih, zapletenih ter tudi dokazno zahtevnih kazenskih zadev. Zagovorniku zatorej s ponavljajočimi se očitki in grajo procesnega vodenja preiskovalne sodnice ne gre priznati uspeha.
12.Po obrazloženem, in ker v preostalem ni bilo zaslediti takšnih pritožbenih poudarkov, ki bi terjali dodatno opredelitev pritožbenega sodišča, je bilo o pritožbi zagovornika obdolženega A. A. odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
9.Predsednica sodi610da je za prito7ebno grajane kr61itve, ki jih zagovornik o0dita preiskovalni sodnici, v razlogih izpodbijanega sklepa ponudila zanesljivo obrazlo7eitev, tehtno in razumno pa je pojasnila tudi, 0emu izpostavljene procesne odlo0ditve ostajajo v polju sodni61kega odlo0ditve. S predstavljenimi razlogi prito7ebno sodi610de sogla61a in jih v zaobid nepotrebnega podvajanja tudi dosledno povzema, ter dodaja:
13.Če bo za obdolženega A. A. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper obravnavani sklep po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem postopku.
10.Klju0dno merilo, ki ga je treba v danem primeru uporabiti v zvezi z objektivnim testom, je merilo okoli610din, ki narekujejo upravi0dljivo bojazen pristranskosti posameznega sodnika v konkretni zadevi. V tem pogledu je res pomemben vtis, ki si ga ustvari posamezni procesni udele7eec, vendar je obenem relevantno, da se da bojazen pristranskosti tudi objektivno utemeljiti. Tak61na razlaga pojma nepristranskosti se sklada s stali610em iz odlo0dbe Ustavnega sodi610da Republike Slovenije 1t. U-I-92/96 z dne 21. 3. 2020, po kateri je nepristranskost sodnika zagotovljena s tem, da pri njem niso podane tak61ne okoli610dine, ki bi pri razumnem 0dloveku vzbudile upravi0den dvom, da o zahtevi ne bo mogel odlo0diti nepristransko.
-------------------------------
11.Pri odlo0ditvi o utemeljenosti prito7ebe zagovornika je zatorej prito7ebno sodi610de moralo ugotavljati, ali je preiskovalna sodnica vzbujala videz, da ima 7ee vnaprej ustvarjeno mnenje o predmetu preiskave. Vendar je bilo po celostnem pregledu zadeve oceniti, da preiskovalni sodnici ne gre o0diti ravnanj zaradi vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odlo0ditve oziroma diskriminatornega odnosa do pri0di ali iz razloga osebnih konfliktov v razmerju bodisi do obdol7eenega A. A. bodisi do njegovega zagovornika. Kritizirano postopanje preiskovalne sodnice gre zato navkljub druga0dnemu mnenju zagovornika vendarle umestiti v okvir zakonitega procesnega vodstva in je dale0 od tega, da bi ekscesno odstopalo od sicer61njega na0dina postopanja preiskovalnih sodnikov v drugih primerljivih zadevah, ko gre prav tako za obravnavanje obse7enih, zapletenih ter tudi dokazno zahtevnih kazenskih zadev. Zagovorniku zatorej s ponavljajo0dimi se o0ditki in grajo procesnega vodenja preiskovalne sodnice ne gre priznati uspeha.
1Enako VSM sklep II Kp 9855/2019 z dne 23. 9. 2020.
12.Po obrazlo7enem, in ker v preostalem ni bilo zaslediti tak61nih prito7ebnih poudarkov, ki bi terjali dodatno opredelitev prito7ebnega sodi610da, je bilo o prito7ebi zagovornika obdol7eenega A. A. odlo0diti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. 0lena ZKP).
2Za prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kp 34310/2018 z dne 25. 10. 2018, točka 7; enako VSM sklep II Kp 39874/2020 z dne 2. 12. 2021, točka 6 ter VSM sklep 2808/2022 z dne 7. 4. 2022, točka 8.
Zveza:
13.1e bo za obdol7eenega A. A. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev prito7ebe zoper obravnavani sklep po tar. 61t. 74013 Taksne tarife v zvezi s 61estim odstavkom 3. 0lena in 7. to0dko prvega odstavka 5. 0lena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodi610de prve stopnje po pravnomo0dno zaklju0denem postopku.
Konvencije, Deklaracije Resolucije
-------------------------------
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6
1
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
2
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6