13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1399/2003 z dne 1. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika (dolžnika) za odlog izvršbe. Višje sodišče v Ljubljani je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča temelji na stališču, da pritožnik ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo oziroma se na to v predlogu za odlog izvršbe niti ni skliceval.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Navaja, da je povsem jasno, da bi mu prisilna izterjava nepremičnin povzročila nenadomestljivo škodo, ker ima v hiši penzion in gostinski lokal ter se z gostinsko dejavnostjo preživlja. Osnovni predpogoj za odlog izvršbe naj bi torej izhajal iz samega predmeta izvršbe.

Dodaja, da naj bi bilo zmotno stališče Višjega sodišča, po katerem morata na podlagi 7. točke prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ) upnikova in dolžnikova obveznost izhajati iz istega izvršilnega naslova. Odločitev Višjega sodišča naj bi bila arbitrarna oziroma samovoljna, zato naj bi bil kršen 22. člen Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Njegove navedbe v ustavni pritožbi pomenijo nestrinjanje s stališčem sodišča, da ni za verjetno izkazal nastanka nenadomestljive škode oziroma da tega ni niti zatrjeval. Stališče Višjega sodišča, da pritožnik teh okoliščin v predlogu za odlog izvršbe ni zatrjeval (na pritožniku pa je glede teh okoliščin trditveno breme), v pritožbi pa tega ni več mogoče upoštevati, ker gre za pritožbeno novoto, ni v nasprotju s pravico iz 22. člena Ustave. Pritožnikovo nestrinjanje s stališčem sodišča, da morata upnikova in dolžnikova obveznost izhajati iz istega izvršilnega naslova, da je podan pogoj za odlog izvršbe iz 7. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, četudi bi bilo napačno, prav tako ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je treba s tem v zvezi upoštevati tudi tretji odstavek 26. člena ZIZ. Ker morata biti za odlog izvršbe kumulativno izpolnjena oba pogoja, že odsotnost enega od njiju zadošča za zavrnitev predloga. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače in da je nezadovoljen z odločitvijo sodišča, pa še ne izkazuje kršitve pravice iz 22. člena Ustave.

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger