Jedro

Predlagatelj pravilno opozarja, da je proti sklepom o vrnitvi zaplenjenega premoženja po drugem odstavku 145.č člena ZIKS v zvezi s 266. členom ZIKS-1 izrecno dovoljena revizija, tako da je revizija proti takim odločitvam načeloma dovoljena (drugi odstavek 384. člena ZPP). Seveda pa je treba določila ZIKS povezati z določili ZPP, ki ne dovoljujejo revizije proti vsem sodnim odločbam, temveč samo proti nekaterim. Po prvem odstavku 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V obravnavanem primeru postopek v zvezi z obnovo postopka še ni bil pravnomočno končan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom pod opr. št. Nz 607/98-15 z dne 22.6.1999 pod I. sklenilo, da mora nasprotna udeleženka vrniti upravičencu dr. O. B., rojenemu 12.5.1880 in umrlemu 12.9.1973, naslednje nepremičnine: parcelo št. 1350 - stavbišče in dvorišče pri vl. št. 415 k.o..., parcelo št. 1346 - stavbišče in dvorišče pri vložku št. 855 k.o... ter parcelo št. 1347/1 - stavbišče, gospodarsko poslopje in dvorišče, pri vl. št. 588 k.o... Pod II. je odločilo, da se to zaznamuje v zemljiški knjigi tako, da se odpre nov vložek v k.o... in se vpiše izključna lastninska pravica na dr. O. B.; pod III. pa je sklenilo, da se za začasnega skrbnika vrnjenih nepremičnin postavi S. K., odvetnik v Mariboru. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da je bil pokojni O. B. s sodbo Vojaškega sodišča mariborskega vojnega področja opr. št. Sod 987/45-38 dne 22.8.1945 obsojen na kazen desetih let prisilnega dela z odvzemom svobode, izgubo jugoslovanskega državljanstva in zaplembo celotne imovine. Nato je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom pod opr. št. Ks 281/96 dne 24.9.1997 dovolilo obnovo postopka ter s sklepom K 287/97 dne 20.11.1997 ustavilo postopek in razveljavilo sodbo. Ker se je nasprotna udeleženka strinjala z vrnitvijo nepremičnin, je Okrajno sodišče v Mariboru po 145. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur. l. RS, št. 58/93 in 10/98) vrnilo zaplenjeno premoženje.

Po pravnomočnosti tega sklepa in po prenosu lastninske pravice v zemljiški knjigi je nasprotna udeleženka predlagala obnovo postopka, ki ji je predlagatelj nasprotoval, toda sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za obnovo postopka in dovolilo obnovo postopka glede novega dejstva oziroma dokaza - kazenske sodbe Vojaškega sodišča mesta Maribor opr. št. Sod 617/45 z dne 20.8.1945 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča DFJ opr. št. II Sud broj 3016/45 z dne 2.10.1945; glede na odločbo Mestne zaplembene komisije Maribor opr. št. 1557 z dne 8.9.1945 pa je predlog za obnovo zavrnilo. Ker je dovolilo obnovo postopka, je razveljavilo sklep, ki ga je izdalo pod opr. št. Nz 607/98 dne 22.6.1999. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo glavno stvar obravnavalo in o njej odločilo po pravnomočnosti izdanega sklepa. S tem je omogočilo posebno pritožbo in predlagatelj se je pritožil, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v zvezi z obnovo postopka v delu, ki dovoljuje obnovo postopka in razveljavlja pravnomočni sklep Nz 607/98-15 dne 22.6.1999, ki je postal pravnomočen 17.8.1999. Proti sklepu pritožbenega sodišča je predlagatelj pravočasno vložil revizijo. Pojasnil je, da jo vlaga v zvezi s točko č drugega odstavka 145. člena ZIKS in da uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku iz 1. in 2. točke 399. člena ZPP in zaradi napačne uporabe materialnega prava.

V obravnavani zadevi je bilo odločeno o vrnitvi premoženja s sklepom dne 22.6.1999, torej po določilih Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 - RS, št. 55/92), ki v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku. V času odločitve o vračilu premoženja je veljal Zakon o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur.l. SFRJ, št. 4/77-27/90 in RS, št. 45/94). Toda v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za obnovo postopka, je bil zakon spremenjen, saj je bil 14.7.1999 uveljavljen nov Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 z kasnejšo novelo ZPP-A, uradno prečiščeno besedilo v Ur.l. RS, št. 12/03). Ta zakon je v prvem odstavku 498. člena predvidel, da se postopek nadaljuje po dotlej veljavnih predpisih v primeru, če je bil pred uveljavitvijo novega zakona na prvi stopnji izdan sklep, s katerim se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje. Zato je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zapisalo, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabljati ZPP 1977, kar pa na odločitev ni vplivalo, ker je vsebina 427. člena ZPP 1977 enaka vsebini 400. člena ZPP.

Od odločitve sodišča prve stopnje z dne 10.12.2001, s katero je bila razveljavljena odločba prve stopnje Nz 607/98 z dne 22.6.1999, pa je treba uporabiti postopek, ki ga ureja veljavni ZPP, ki v drugem odstavku 498. člena izrecno določa, da se postopek nadaljuje po novem ZPP v primeru, če je po uveljavitvi ZPP razveljavljena odločba sodišča prve stopnje. Glede na to je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka pravilno uporabilo 375. člen ZPP, ko je revizijo vročilo nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omejeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa. Ta omogoča revizijo predvsem proti sodbam, a tudi proti nekaterim sklepom. Predlagatelj pravilno opozarja, da je proti sklepom o vrnitvi zaplenjenega premoženja po drugem odstavku 145. č člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS, Ur.l. RS, št. 17/78 - 10/98 v zvezi s 266. členom ZIKS, Ur.l. RS, št. 22/00 - 59/02) izrecno dovoljena revizija, tako da je revizija proti takim odločitvam načeloma dovoljena (drugi odstavek 384. člena ZPP). Seveda pa je treba določila ZIKS povezati z določili ZPP, ki ne dovoljujejo revizije proti vsem sodnim odločbam, temveč samo proti nekaterim. Po prvem odstavku 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V obravnavanem primeru postopek v zvezi z obnovo postopka še ni bil pravnomočno končan, ker bo sodišče o glavni stvari šele odločalo. Na to je pravilno opozorilo že sodišče druge stopnje v drugem odstavku na 4. strani izpodbijanega sklepa.

Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je uporabilo določila ZPP, ker je ta procesni zakon veljal v času njegovega odločanja in ker zakonodajalec ni predvidel posebnih prehodnih določb v zvezi s pravnimi sredstvi. Tako se tudi za presojo dovoljenosti revizije v premoženjskih sporih uporablja drugi odstavek 367. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 384. člena ZPP). Sicer pa v obravnavani zadevi v zvezi z dovoljenostjo revizije ni nobene razlike med 384. členom ZPP in 400. členom ZPP 1977. Ker torej s sklepom, ki ga izpodbija predlagatelj, postopek v zvezi z obnovo postopka še ni končan, niso izpolnjeni pogoji, ki omogočajo revizijo. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo po določilu 377. člena ZPP v zvezi s 383. in 384. členom ZPP, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.