Jedro

Zastavljeno vprašanje ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo prvega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki kot temeljno izhodišče določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Iz navedenega jasnega zakonskega besedila izhaja, da je višina odškodnine vselej odvisna od pravnega statusa podržavljenega premoženja v času podržavljenja, morebitna kasnejša sprememba namembnosti ali drugačna kategorizacija nepremičnine pa na višino odškodnine ne vpliva. Zato nepremičnin, ki v času podržavljenja niso bile razglašene za naravno znamenitost, ni mogoče vrednotiti po Pravilniku (za kar se zavzema revident). Takšna pa je tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere sodišče prve stopnje ni odstopilo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper 5. in 7. točko delne odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 490-29/2012/67 z dne 17. 10. 2016. Z njo je v izpodbijanem delu odločilo, da je zavezana stranka Slovenski državni holding, d. d., dolžna revidentu kot skrbniku za posebni primer za pokojnega upravičenca izplačati odškodnino v obliki obveznic SDH d. d. v višini 27.376,21 DEM (5. točka izreka) ter da se zahteva za ugotavljanje vrednosti nepremičnin po metodologiji za ocenjevanje naravnih znamenitosti zavrne (7. točka izreka).

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje na 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Zahteva vračilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.1 Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revident meni, da gre za pomembno pravno vprašanje, ali se nepremičnine, ki so bile zaradi lastnosti, podanih že v času podržavljenja, razglašene za naravno znamenitost po podržavljenju, vrednoti po Pravilniku o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni list RS, št. 24/92; v nadaljevanju Pravilnik) in se zanje poleg osnovne vrednosti ugotovi tudi dodatno vrednost naravne znamenitosti. Dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revident utemeljuje tudi z navedbami, da odločitev sodišča odstopa od prakse upravnih organov kot tudi sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čimer izpostavlja sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 797/2008 z dne 17. 9. 2008. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeno vprašanje ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo prvega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Ta kot temeljno izhodišče določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. V četrtem odstavku istega člena ZDen je za ugotavljanje vrednosti naravne znamenitosti (kot posamezne vrste premoženja) določena uporaba podzakonskega predpisa (Pravilnika). Iz navedenega jasnega zakonskega besedila izhaja, da je višina odškodnine vselej odvisna od pravnega statusa podržavljenega premoženja v času podržavljenja, morebitna kasnejša sprememba namembnosti ali drugačna kategorizacija nepremičnine pa na višino odškodnine ne vpliva. Zato nepremičnin, ki v času podržavljenja niso bile razglašene za naravno znamenitost, ni mogoče vrednotiti po Pravilniku (za kar se zavzema revident). Takšna pa je tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča,2 od katere sodišče prve stopnje ni odstopilo.

8. Za revidenta je nesporno, da so nepremičnine, podržavljene v letu 1968, dobile status naravne znamenitosti šele leta 1984, saj to izhaja tudi iz samega zastavljenega revizijskega vprašanja. Dejansko stanje v zadevi X Ips 797/2008, na katero se revizija sklicuje, je tako bistveno drugačno kot v konkretni zadevi, kar je ugotovilo tudi že sodišče prve stopnje: v citirani zadevi so bile nepremičnine kot celota namreč razglašene za spomenik prirodne znamenitosti že v času podržavljenja in ne šele več kot desetletje kasneje, kot je to v predmetni zadevi.

9. Odgovor na zastavljeno revizijsko vprašanje torej daje že jasna določba prvega odstavka 44. člena ZDen. To vprašanje je v sodni praksi VSRS prav tako že rešeno, v zvezi z njim obstaja ustaljena sodna praksa, od katere sodišče prve stopnje ni odstopilo. Ne gre torej za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.3

10. Ker uveljavljeni pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

11. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014. 2 Prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 36/2007 z dne 6. 9. 2007, X Ips 40/2014 z dne 18. 11. 2015 in sklep II Ips 245/2017 z dne 15. 2. 2018. 3 Prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 451/2014 z dne 18. 6. 2015.