Jedro

Izveden dokazni postopek najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da oče čustveno in duševno obremenjuje sina. Zato ni samo utemeljen predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi bil deček začasno predodeljen v varstvo in vzgojo njemu, ampak je treba za varstvo koristi dečka poseči tudi v dosedanji način izvrševanja stikov tako, da ti do zaključka pravnomočnega postopka v zvezi s predodelitvijo dečka očetu potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja z dne 10. 8. 2020 zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 14. 7. 2020 (I.), v kateri je sodišče po uradni dolžnosti odločilo, da se stiki med otrokom in očetom (predlagateljem), določeni v sodbi Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. IV P 39/2017 z dne 9. 1. 2018, začasno omejijo tako, da do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi potekajo enkrat tedensko ob sredah od 15.00 do 16.00 ure, v prostorih Centra za socialno delo X. in zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe za predodelitev otroka strank postopka predlagatelju (II.).

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija predlagatelj. V obrazložitvi poudarja, da pogojev za ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo ni. Takšni stiki tudi niso v korist otroka. Sodišče je pri odločitvi nekritično sledilo otrokovi materi in centru za socialno delo na podlagi zavajajočih in neresničnih navedb ter dokazov. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, čeprav mati izvaja psihično nasilje nad sinom. Zato je v njeni bližini prestrašen in vzgaja sina v sovraštvu do očeta ter jima preprečuje stike, vse z namenom, da bi dosegla trajno odtujenost sina A. od očeta in očeta zavedno odstranila iz sinovega življenja.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V II. točki izreka je sodišče zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere naj bi sodišče otroka strank postopka začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagatelju, z materjo, ki naj bi plačevala mesečno preživnino, bi imel otrok stike. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in sprejema takšno odločitev kot materialnopravno pravilno in ugotavlja, da tudi ni obremenjena s kršitvami določb pravdnega postopka.

6. Začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroci so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihove koristi med postopkom. Njihov namen je olajšati položaj otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost odločitve. Zato je izdaja regulacijske odločbe oziroma ureditvene začasne odredbe omejena le na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Regulacijsko začasno odredbo je tako mogoče izdati samo v primeru, če bi brez njene izdaje med postopkom prišlo do ravnanja, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Zato je potrebno k regulacijski začasni odredbi pristopiti restriktivno.

7. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali takojšnje ukrepanje, ni izkazal. 8. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da sta starša dečka že najmanj dve leti v hudih medsebojnih sporih, ki eskalirajo predvsem ob prevzemu ali oddaji otroka zaradi stika tako, da je že bila potrebna tudi intervencija policije. Predaja dečka na stik poteka s pomočjo materinega partnerja oziroma njenih staršev, ker se mati predlagatelja boji, pa tudi v teh primerih prihaja do spora z očetom. Vse to je povzročilo tudi zaplet pri izdelavi dečkovih osebnih dokumentov in ureditvi njegovega izpisa iz vrtca med počitnicami.

9. Deček je bil priča tudi očetovim sporom z bivšo partnerico B. in neprimernim očetovim izjavam, da so mati in njena družina za pobiti. Da je deček zaradi dogajanja pri očetu vidno v stiski, so prepoznali tudi v vrtcu in zato na centru za socialno delo prijavili sum ogroženosti otroka. Kot je pokazal dokazni postopek, prijava centra za socialno delo ni plod le ene od vzgojiteljic, ki naj bi bila v dobrih odnosih z otrokovo materjo in zato pristranska. Dečka so obravnavali poleg njegove vzgojiteljice tudi svetovalna delavka v vrtcu in ravnateljica vrtca skupaj s psihologinjo na centru za socialno delo, ki je z dečkom opravila tudi pogovor in potrdila, da je otrokovo poročanje o grdem govorjenju očeta, da je mati hudič, da bo zato njenim sorodnikom zažgal postelje in odrezal glave, nazorno in jasno opisano in zato z veliko verjetnostjo pristno. Vse navedeno je potrdila tudi bivša očetova partnerica B., ki pa je morala na podlagi njegovih groženj vse izjave preklicati in se tudi sama zaradi njegovega nasilja skupaj z otrokom umakniti na varno v krizni center. Predlagatelju pa so bili izrečeni ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in začasno ukinjeni stiki z otrokom, ki ga ima z bivšo partnerico B. 10. Deček že od svojega rojstva živi z materjo, kjer obiskuje tudi vrtec in ima razvito socialno mrežo. Izveden dokazni postopek najmanj s stopnjo verjetnosti potrjuje, da oče čustveno in duševno obremenjuje sina. Zato ne samo, da ni utemeljen predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi bil deček začasno predodeljen v varstvo in vzgojo njemu, ampak je potrebno za varstvo koristi dečka poseči tudi v dotedanji način izvrševanja stikov tako, da ti do zaključka pravnomočnega postopka v zvezi s predodelitvijo dečka očetu, potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.

11. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče očetovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj kot je bilo že navedeno, tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

12. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.