Jedro

Sodišče prve stopnje je kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za prekinitev postopka, in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za prekinitev predmetnega postopka.

2. Zoper sklep se slednji pritožuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni in njegovemu predlogu za prekinitev postopka ugodi, oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlagal je, da sodišče z obravnavanjem predmetne zadeve počaka do odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v reviziji, ki jo je kot tožena stranka vložil zoper sodbo VIII Pg 1417/2018 z dne 28. 10. 2019 glede pridobitve lastninske pravice na parceli št. 957/2 k.o. ... Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, gre v konkretnem primeru za specifično situacijo, saj je fizična delitev parcele št. 956 k.o. ... možna le v primeru, da postane šesta nasprotna udeleženka lastnica parcele št. 957/2 k.o. ... Sodišče je njegov predlog kljub temu zavrnilo, pri čemer se je sklicevalo na ustaljeno sodno prakso. Vendar judikata I Cp 2571/2016 z dne 14. 12. 2016 in I Cp 463/2015 z dne 9. 10. 2015, na katera se v tem oziru sklicuje sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru nista uporabljiva (pritožba pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako). Obrazložitev sodišča, da razlog smotrnosti in ekonomičnosti ne more prevladati nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, po mnenju pritožnika ni prepričljiva. Če se predmetni postopek pravnomočno zaključi s fizično delitvijo, predlagatelj pa uspe z revizijo, bo to razlog za obnovo postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot to izhaja že iz razlogov izpodbijanega sklepa (glej 5. in 6. točko njegove obrazložitve), predstavlja reševanje predhodnega vprašanja na matičnem področju razlog za prekinitev nepravdnega postopka (v skladu z 8. členom ZNP1), vse dokler o njem ni pravnomočno odločeno. O vprašanju, ki je predhodno za odločitev v konkretnem nepravdnem postopku, pa je že bilo pravnomočno odločeno (in sicer z odločitvijo pritožbenega sodišča I Cpg 116/2020 z dne 23. 10. 2020 - glej ugotovitve sodišča prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki jim pritožba ne oporeka). Že sodišče prve stopnje je nadalje kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za (nadaljnjo) prekinitev postopka,2, 3 in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve. V skladu z navedenim je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nebistveno tako predlagateljevo pritožbeno omenjanje specifičnosti konkretne situacije z vidika fizične delitve (kar je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa omenilo/pojasnilo že sodišče prve stopnje), kot tudi pritožbeno (hipotetično) pojasnjevanje, kako bi lahko njegov morebiten (kasnejši) uspeh z revizijo pripeljal do obnove predmetnega postopka, kar bi bilo (po njegovem mnenju) v nasprotju s pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. To pravico je sodišče prve stopnje (v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) res izpostavilo ob omenjanju oziroma »tehtanju« z razlogom smotrnosti in ekonomičnosti postopka (češ da razlog smotrnosti in ekonomičnosti postopka nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne more prevladati, čemur pritožba oporeka). Vendar pa v obravnavani situaciji, ko je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno, omenjena primerjava (oziroma »tehtanje«, ki ga ob sklicevanju na upoštevanje načela sorazmernosti omenja pritožba) ni bistvena. V takem primeru namreč sklicevanje na smotrnost in ekonomičnost postopka (sploh) ne more predstavljati razloga za prekinitev postopka.4

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 307, prav tako (npr.) VS RS sodbo II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, VSL sklep I Cpg 98/2019 z dne 27. 3. 2019, VSL sklep I Cp 4479/2010 z dne 6. 4. 2011, VSC sklep I Cp 463/2015 z dne 9. 10. 2015, VSL sklep I Cp 958/99 z dne 8. 3. 2000, VSM sodbo in sklep I Cpg 43/2018 z dne 8. 3. 2018 in VSL sklep II Cp 201/2018 z dne 18. 4. 2018. 3 Sodišče prve stopnje kot primera takšne (ustaljene) sodne prakse izpostavlja VSL sklep I Cp 2571/2016 z dne 14. 12. 2016 in VSC sklep I Cp 463/2015 z dne 9. 10. 2015. Ker sta ta dva judikata za predmetno zadevo relevantna le v tem oziru (torej zaradi izpostavljenega naziranja sodne prakse), je pritožbeno pojasnjevanje, v čem se dejanske okoliščine primerov, ki sta ju obravnavala, (domnevno) razlikujejo od tistih v obravnavani zadevi, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve nebistveno. 4 Glej tudi VSL sklep I Cpg 98/2019 z dne 27. 3. 2019. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.