Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega, ki svoje zahtevke temelji na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo za ugotovitev, da je njegov solastniški delež na nepremičninah, ki so predmet delitve, večji od 1/2. 2. V laični pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da se je predlagateljica iz Š. v S. zaradi nevzdržnih bivalnih razmer v hiši, ki je bila narejena le do prve plošče, odselila leta 1994. Po predlogu sodišča sta v letu 1996 najela sodnega izvedenca in cenilca, ki je ocenil njune deleže in vrednost predlagateljičine polovice je ocenjena na 751.933,00 SIT. S tem sta se oba strinjala. Zato mora sodišče predlagateljici naložiti, da dokaže, da je vlagala v hišo 20 let, ko je živela v S. V hiši v Š. ves čas živi on z novo partnerico, z njo sta hišo zgradila do stanja na današnji dan. Predlagateljici pripada le toliko, kot je bilo uradno ocenjeno. Sodišče je spregledalo, da je enkrat že naložilo, naj sodni izvedenec oceni njune deleže in sedaj zahteva od njega, da dokazuje, kar je enkrat že bilo dokazano. Sklep naj se razveljavi in napoti predlagateljico, da bo dokazala, da je v hišo vlagala, ko je živela v S. 3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje prvostopenjskemu sodišču in predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na navedbe nasprotnega udeleženca, ki jih (vsaj delno) ponavlja tudi v pritožbi, obstoji med udeležencema postopka za delitev solastnine spor o velikosti njunih solastninskih deležev. Zato ju je moralo nepravdno sodišče na podlagi določb 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) napotiti na pravdo. Skladno z drugim odstavkom 9. člena ZNP je na pravdo napotilo nasprotnega udeleženca, ker je njegovo pravico pravilno štelo za manj verjetno. Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, ZNP ne vsebuje, niti nepravdnemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Nepravdno sodišče mora tako pri presoji, kateri stranki bo dodelilo vlogo tožnika v pravdi, upoštevati podatke spisa, trditve udeležencev postopka in pravila o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Navedeno je prvostopenjsko sodišče storilo.

6. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega, ki svoje zahtevke temelji na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju(1). Tako stališče temelji na zakonski domnevi, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Nasprotni udeleženec pa zatrjuje, da je njegov delež na nepremičninah, ki so predmet delitve, višji od v zemljiški knjigi vpisanega. Zato je na njem dokazno breme, da dokaže višji solastninski delež. Razen tega je iz trditev strank razvidno, da predlagateljici (zaenkrat še neugotovljen) delež na nepremičnini pripada iz naslova skupnega premoženja. Tudi glede deležev zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju velja domneva, da so enaki in je na tistem zakoncu, ki zatrjuje večji delež, breme dokazovanja večjega deleža (prvi odstavek 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

7. Dejstva, ki jih zatrjuje v tem postopku in pritožbi, bo moral nasprotni udeleženec zatrjevati in za uspeh v postopku tudi dokazati v pravdnem postopku. Že pridobljeno mnenje izvedenca lahko služi kot del trditvene podlage, ob soglasju nasprotne stranke pa tudi kot dokaz v pravdnem postopku. Ni pa v primeru spora udeležencev o velikosti solastninskih deležev na nepremičninah zadostna podlaga, da bi nepravdno sodišče na podlagi mnenja, čeprav je podano s strani sodnega izvedenca, nepravdnemu sodišču služilo kot podlaga za ugotovitev velikosti solastninskih deležev.

8. Po obrazloženem v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(2), sodišče ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker so stroški tega pritožbenega postopka del stroškov nepravdnega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), bo o njih odločeno v končni odločbi.

Op. št. (1): Prim. npr. sklepa VSL II Cp 90/2014, I Cp 2243/2014. Op. št. (2): ZPP se v nepravdnih postopkih uporablja skladno s 37. členom ZNP.