Jedro

Predlagatelj je družba, ki opravlja dejavnost in dela posebnega družbenega pomena (je koncesionar za opravljanje pristaniške dejavnosti). Stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat delavcev predlagatelja) je nezakonita, ker nasprotni udeleženec ni izvajal del iz 29. člena Podjetniške kolektivne pogodbe (ta določa tovore, glede katero je potrebno delo opraviti brez omejitev in zadržkov), saj od začetka stavke od 6.00 do 11.00 ure ni pretovarjal nevarnega tovora (pogonskega goriva) po nalogu predlagatelja. Pogonsko gorivo sodi med nevarne snovi, v zvezi s katerim bi morali stavkajoči izvajati vsa dela, povezana s prekladanjem oziroma prevozom, torej tudi zahtevane premike vagonov. Ker je bil kršen 29. člen PKP o minimumu delovnega procesa, ki ga je bilo treba izvajati brez omejitev in zadržkov, je bila stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat), nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je stavka, ki jo je nasprotni udeleženec A.A. napovedal s sklepom z dne 15. 7. 2011 in se je pričela izvajati 29. 7. 2011 ob 6.00 uri, nezakonita (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan povrniti predlagatelju stroške postopka v višini 4.500,00 EUR, v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlog predlagatelja za ugotovitev nezakonitosti stavke zavrže, podrejeno pa da predlog zavrne. V pritožbi navaja, da predlagatelj nima pravnega interesa za vodenje postopka, ker je bil sklenjen sporazum, s katerim se je predlagatelj zavezal, da zoper nasprotnega udeleženca ne bo ukrepal, odpovedal pa se je tudi morebitnemu vlaganju odškodninskih zahtevkov. Sodišče ugovora nasprotnega udeleženca ni upoštevalo ter je ugotovilo, da je podan pravni interes za ugotovitveni zahtevek in zavzelo stališče, da se predlagatelj ni odpovedal ukrepanju zoper nasprotnega udeleženca kot organizatorja stavke v smislu določb 13. člena Zakona o stavki. Stališče sodišča, da z dikcijo stavkajoči niso zajeti tudi organizatorji, torej nasprotni udeleženec, je zmotno. K temu stališču pritrjuje tudi določba sporazuma, da se stavkajočim delavcem za čas stavke izplača plača oziroma nadomestilo plače v višini 100 % za vse dni stavke. Ker ni izkazan pravni interes za vložitev predloga, bi moralo predlog zavreči. Sodišče pa je meritorno odločalo in zavzelo stališče, da so utemeljene trditve predlagatelja, da je stavka nezakonita, ker stavkajoči niso izvajali del iz 29. člena podjetniške kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: PKP). Pri ugotavljanju, ali je nasprotni udeleženec kršil 29. člen PKP, je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V odgovoru na predlog je nasprotni udeleženec navedel, da iz poziva predlagatelja za izvajanje del 29. 7. 2011 ne izhaja, da je šlo za izvajanje del v zvezi s hitro pokvarljivim blagom, nevarnim blagom ali živino. Nasprotni udeleženec je zatrjeval ter dokazal, da pogonsko gorivo ne predstavlja tovora, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prenesel čakanja in bi tako čakanje pomenilo uničenje tovora. Stavkajoči so bili na stališču, da premik vagonov iz zahteve predlagatelja predstavlja dela, ki spadajo v dela, ki se v času stavke opravljajo v prvih petah urah druge izmene. Kljub temu so se člani stavkovnega odbora po posvetovanju ter po izmenjavi stališč s predlagateljem odločili, da bodo ta dela opravili. Predlagatelj tem navedbam ni nikoli oporekal, temveč je le zatrjeval, da sodijo pogonska goriva med nevarne snovi. To pomeni, da stavkajoči niso zavrnili opravljanje dela, temveč so bili na stališču, da se dela premika vagonov s pogonskim gorivom opravijo v prvih petih urah druge izmene. Član stavkovnega odbora je izpovedal, da so potem, ko so dobili nalogo, da premaknejo pogonsko gorivo, kontaktirali B.B., saj niso vedeli med kateri tovor spada, torej med tistega, ki ga morajo opravljati ves čas brez omejitev, ali med tistega, ki ga morajo opravljati 5 ur dnevno. Ko jim je B.B. pojasnil, kaj in kako in so to razčistili, je delo v nadaljevanju teklo brez zapletov in težav. Tudi priča C.C. je potrdila, da se je stavka začela z zapletom, ali kerozin sodi med tovore, ki jih morajo pretovarjati ves čas brez omejitev. Potrdil je tudi trditev nasprotnega udeleženca, da se pretovor kerozina običajno opravlja ob torkih in petkih, naloženi vagoni pa se odpremijo v nedeljo, čeprav je pretovor bil narejen v petek. Tudi B.B. je potrdil izpoved obeh delavcev, da je na začetku stavke prišlo pri nasprotnem udeležencu do pomislekov, ali ne gre pri spornih delih morebiti za dela, ki se opravljajo med 14.00 in 19.00 uro. Izpovedal je, da so kmalu po prejemu njegovega drugega elektronskega sporočila delavci približno okrog 11.00 ure pričeli z opravljanjem del. B.B. je izpovedal, da gorivo v vagonih po D. klasifikaciji tretirajo kot nevarno blago. Dejstvo je, da D. klasifikacija, na katero se je skliceval B.B., določa ukrepe za varnost plovbe po morju in čistočo morja, to pomeni, da določa zahteve, ki jih mora ladja kot prevozno sredstvo, odvisno od vrste tovora, izpolnjevati. Tudi v primeru, če bi kot pravilne šteli zaključke sodišča, ki zatrjuje, da predstavlja pogonsko gorivo nevaren tovor, bi moralo sodišče glede na izvedene dokaze ugotoviti, da nasprotni udeleženec ni kršil 29. člena PKP. Ni sporno, da nasprotni udeleženec ni a priori odklonil prekladanje nevarnega tovora, temveč je obstajal vsaj dvom, ali tovor predstavlja „nevarno snov“, upoštevaje vse okoliščine, v katerih se običajno izvaja prekladanje oziroma prevoz pogonskega goriva. Nasprotnemu udeležencu bi v najslabšem primeru lahko očitali le malomarnost za tri urno zamudo, pa tudi tak očitek ne bi bil na mestu, saj tovor ni imel zamude. Nujnost nekega dela v zvezi z nevarnim tovorom se ne more presojati po D. klasifikaciji (za katero so delavci prvič slišali na sodišču), temveč ali bi naj izvršitev dela (ali zamuda) predstavljala nevarnost, kar je nesporno zasledovala sporna določba PKP. Ob pravilnem tolmačenju 29. člena PKP je potrebno upoštevati dikcijo, da gre za tovor, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prinesel čakanja in bi tako čakanje pomenilo uničenje tovora, kar velja za ostale konkretno opredeljene tovore (živina, hitro pokvarljivo blago).

Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrne in mu naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in je ustrezno obrazložena, razlogi sodišča prve stopnje so jasni, logični in prepričljivi. Prav tako ni podano očitano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe in med dejanskimi navedbami ter med vsebino zapisnikov in drugih listin v spisu ter ugotovitvami sodišča prve stopnje, zato očitane kršitve pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane.

Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva in sicer: - da je upravni odbor nasprotnega udeleženca dne 10. 7. 2011 sprejel sklep o začetku stavke in napovedal začetek stavke za dne 29. 7. 2011 ob 6.00 uri dalje do izpolnitve stavkovnih zahtev, imenoval stavkovni odbor in predsednika stavkovnega odbora; - stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca so bile s področja varnosti in zdravja pri delu, nanašale so se na plačilo dodatka zaradi izpostavljenosti težjim delovnim pogojem, na zahtevo po takojšnjem spoštovanju določb Zakona o delovnih razmerjih in Podjetniške kolektivne pogodbe pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa, na izplačilo eskalacije po sklepu komisije za spremljanje podjetniške kolektivne pogodbe, na kadrovsko problematiko oziroma premajhno število redno zaposlenih delavcev na določenih delovnih mestih v povezavi z delavci izvajalci pristaniških storitev, izplačilo dodatka premikalnim poslovodjem, zahtevali rešitev problema praznikov za delavce v turnusih in da se premikaču v službi E. dodeli status vodje premika; - stavka se je začela 29. 7. 2011 ob 6.00 uri zjutraj in za čas stavke je bilo med udeležencema dogovorjeno kdo je kontaktna oseba predlagatelja (B.B.) in kam se bodo pošiljali pozivi za izvedbo del (elektronski naslovi), ki zagotavljajo minimum delovnega procesa; - nasprotni udeleženec je uro po začetku stavke (ob 7.00 uri) prejel prvi poziv predlagatelja s seznamom, katere tovore je treba pretovoriti kljub stavki brez omejitev in zadržkov. Iz tega poziva med drugim izhaja tudi, da je bil v službi železniškega transporta zahtevan premik vagonov s pogonskim gorivom-25 vagonov v prvi izmeni na tirih 45/46 (A13); - po prejemu tega poziva so se pri B.B., ki je bil določen za predstavnika predlagatelja v zvezi z nemotenim potekom dela, oglasili predstavniki stavkovnega odbora, saj je bilo njihovo stališče, da gre za dela, ki se opravljajo med 14.00 in 19.00 uro, in to tudi pisno sporočili, da so v času stavke dolžni opravljati le minimum delovnega procesa, skladno z 29. členom PKP (ob 8.30 uri). Na ponovni poziv predlagatelja, ki mu je bil ponovno priložen seznam del, ki jih je potrebno kljub stavki opraviti brez omejitev in zadržkov (ob 9.30 uri), je nasprotni udeleženec sporočil, da bodo opravljali dela, ki sodijo v 1. alinejo 4. odstavka 29. člena Kolektivne pogodbe (ob 10.55 uri); - kot izhaja iz izpovedi B.B. so pogonska goriva nevarni tovori po klasifikaciji D., ki so kot taki tudi posebej označeni in da je nasprotni udeleženec šele 4 ure po začetku stavke vsa dela v pozivih tudi pričel opravljati in da je od tedaj dalje delo normalno steklo; - predlagatelj je dne 1. 8. 2011 zoper vse člane stavkovnega odbora pričel postopek izredne odpovedi, nato pa so potekala pogajanja o rešitvi spora. Stavka je trajala do 5. 8. 2011 do 23.30 ure zvečer, ko sta predlagatelj in nasprotni udeleženec sklenila končni sporazum in sicer: da se stavka zaključi; da stavkajoči delavci takoj pričnejo z delom po podpisu tega sporazuma; da uprava zoper stavkajoče ne bo ukrepala zaradi udeležbe v stavki; da se uprava odpoveduje vlaganju morebitnih odškodninskih zahtevkov zoper stavkajoče; ter da se stavkajočim izplača plača oziroma 100 % nadomestilo v višini plače za vse dni stavke; Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev pravilno zaključilo, da je stavka nezakonita, ker nasprotni udeleženec ni izvajal del iz 29. člena PKP, saj od začetka stavke dne 29. 7. 2011, od 6.00 do 11.00 ure ni pretovarjal tovora po nalogu predlagatelja, čeprav je tudi v sklepu o napovedi stavke določil, da bodo zagotavljali minimum delovnega procesa, določena je bila tudi vsebina tega minimuma. Sledilo je izpovedbi B.B., da se pogonsko gorivo vedno pretovarja takoj, ko je prišel nalog, saj je bilo potrebno poskrbeti, da takšen nevaren tovor čim prej zapusti območje F. in izpovedi C.C., da so običajno kerozin pretovarjali ob torkih in petkih, prvi dan stavke pa je bil petek. Zaključilo je, da pogonsko gorivo sodi med nevarne snovi, v zvezi s katerim bi morali stavkajoči izvajati vsa dela povezana s prekladanjem oziroma prevozom, torej tudi zahtevane premike vagonov.

Neutemeljena pritožba uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaradi pomanjkanja interesa tožbo zavreči. Stranki sta dne 5. 8. 2011 sklenili končni sporazum, v katerem se je uprava predlagatelja zavezala, da zoper stavkajoče ne bo ukrepala zaradi udeležbe v stavki, odpovedala se je tudi vlaganju morebitnih odškodninskih zahtevkov zoper stavkajoče, ter se zavezala, da se stavkajočim delavcem v času stavke izplača plača oziroma nadomestilo plače v višini 100 % plače za vse dni stavke. Ker se predlagatelj ni odpovedal ukrepanju zoper nasprotnega udeleženca kot organizatorja stavke v smislu 4. odstavka 13. člena Zakona o stavki (ZStk, Ur. l. SFRJ, št. 23/1991, ki se uporablja kot predpis RS), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podan pravni interes predlagatelja za ugotovitveni zahtevek v tem kolektivnem delovnem sporu. Po določbi 2. odstavka 181. člena ZPP se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako urejeno s posebnimi predpisi, v konkretnem primeru stavke pomeni to določba 6.č člena in 48. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) Predlagatelj A.A. je družba, ki opravlja dejavnost in dela posebnega družbenega pomena v smislu določbe 7. člena ZStk (opravlja gospodarsko javno službo v smislu določb 43. do 56. člena Pomorskega zakonika in je koncesionar za opravljanje pristanišča in opravlja pristaniško dejavnost na podlagi Uredbe o opravljanju ... tovornega pristanišča). V skladu s 7. členom ZStk se pravica delavcev do stavke v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena lahko uveljavi samo pod pogojem, da zagotovi: 1) minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij; in 2) izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

Pri predlagatelju je veljala Kolektivna pogodba A.A. z dne 18. 9. 2008, katere podpisnika sta tako predlagatelj kot nasprotni udeleženec in v 29. členu določala dela in naloge - torej minimum delovnega procesa in način njihovega opravljanja med stavko in sicer: „Odgovornost za delovne obveznosti v posebnih primerih Posebni primeri so vsi tisti primeri, ki predstavljajo odstopanje od ustaljenega načina delovanja pristanišča in del v pristanišču in so v veljavni zakonodaji določeni kot taki (na primer naravne nesreče, vojne razmere, stavke ipd.) (2. odstavek 29. člena).

Družba A.A., d.d. je na podlagi določil pomorskega zakonika in sklepa Vlade RS družba, ki opravlja dejavnost in dela posebnega družbenega pomena (3. odstavek 29. člena).

Za izpolnjevanje zahteve iz zakona, ki ureja pogoje za izvedbo stavke, ob upoštevanju dejstva, da je A.A. d.d. posebnega družbenega pomena, se minimum delovnega procesa in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti med stavko zagotavlja najmanj na naslednji način: -izvajati vsa dela povezana s prekladanjem oziroma prevozom živine, hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi ter drugih tovorov, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prenesli čakanja in bi tako čakanje pomenilo uničenje tovora-blaga, brez omejitev in zadržkov; -tovore, katerih zadrževanje bi predstavljalo prekinitev dela ali nenadomestljiv pogoj za delo drugih gospodarskih subjektov ali ogrožanje javnega interesa; -izpolnjevanje mednarodnih obveznosti (4. odstavek 29. člena).

Zagotavljanje minimuma delovnega procesa, po nalogu uprave, ki zagotavlja varnost ljudi, premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali drugih pravnih subjektov, izpolnjevanje mednarodnih obvez družbe iz 2. in 3. alineje predhodnega odstavka, se zavežejo delavci, ki so prekinili delo zaradi stavke, zagotavljati in izvajati neprekinjeno 5 ur od 24 ur skupnega delovnega časa v posameznem dnevu, ko se stavka izvaja in sicer na začetku druge izmene“ (5. odstavek 29. člena).

ZStk v 3. odstavku 7. člena omogoča ureditev in določitve del in nalog iz 1. odstavka 7. člena ZStk in način njihovega opravljanja med stavko tako, da se to dogovori lahko tudi v PKP, kar sta stranki storili na način, kot izhaja iz citiranega 29. člena in v tem členu zapisale omejitve pravice do stavke.

Tudi v sklepu o napovedi stavke je nasprotni udeleženec določil, da bodo zagotavljali minimum delovnega procesa, določena je bila tudi vsebina tega minimuma in sicer so bile povzete vse tri alineje četrtega odstavka in peti odstavek 29. člena PKP.

Po določbi 10. člena ZStk mora stavkovni odbor med stavko sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem zaradi zagotovitve minimuma delovnega procesa iz 1. odstavka 7. člena tega zakona (1. odstavek) in delavci, ki opravljajo dela in naloge iz 3. odstavka 7. člena tega zakona, morajo med stavko izpolnjevati naloge poslovodnega organa oziroma delodajalca (2. odstavek).

Kolektivna pogodba v 1. alineji 4. odstavka 29. člena določa tovore, glede katerih je potrebno dela opravljati brez omejitev in zadržkov in sicer dela povezana s prekladanjem in prevozom živine, hitro pokvarljivo blago in nevarne snovi. Pri tem je dodano, da je potrebno opravljati tudi vsa dela v zvezi z drugimi tovori, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prenesli čakanja in bi tako čakanje pomenilo uničenje tovora.

Stavka se je pričela dne 29. 7. 2011 ob 6.00 uri zjutraj in do 11.00 ure stavkajoči niso pretovarjali tovora po nalogu predlagatelja. Nasprotni udeleženec je zatrjeval, da pogonsko gorivo ne sodi med tovore, ki jih je treba pretovarjati brez omejitev in zadržkov, ker ne gre za tovor, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prenesel čakanja. Obveznost stavkajočih od samega začetka stavke je bila izvajati vsa dela, ki so povezana z nevarnimi snovmi, brez omejitev in zadržkov tako, kot je predlagatelj podal zahtevo. Tega pa stavkajoči niso zagotavljali. Iz poziva B.B. poslanega stavkovnemu odboru prvi dan stavke ob 7.00 uri zjutraj je jasno razvidno, da se s pozivom zahteva izvedbo del, ki jih morajo stavkajoči opraviti brez omejitev in zadržkov, izrecno je tudi navedeno, da gre za hitro pokvarljivo blago, nevarno blago in živino. K temu elektronskemu sporočilu je bil priložen poziv na izvajanje del, ki je tudi točno specificiral dela, ki jih je potrebno opraviti ter za kakšno blago gre (pogonsko gorivo, sadje, ... kontejner - hitro pokvarljivo blago, nakladanje in razkladanje kontejnerjev z nevarnim tovorom na kamione in vagone). Odgovor nasprotnega udeleženca na ta poziv, ki je bil poslan istega dne ob 8.30 ni bil takšen, kot to nakazuje pritožba, da naj bi se skušalo razjasniti, ali so dolžni ta dela opraviti ali ne, kakšno blago je, temveč je stavkovni odbor brez vsakršnih pomislekov zavrnil zahtevo predstavnika predlagatelja za izvajanje teh del in zavzel stališče, da so vsa napovedana dela (pri katerih je bilo jasno opredeljeno, da gre za nevarne snovi in hitro pokvarljivo blago) dolžni opravljati le v času od 14.00 do 19.00 ure in da s tem izvajajo minimum delovnega procesa v času stavke. Stavkovni odbor se je torej postavil na stališče, da so v času stavke dolžni delati le vsak dan od 14.00 do 19.00 ure, torej skladno s 5. odstavkom 29. člena PKP, niso pa dolžni ves čas brez omejitev in zadržkov izvajati del, ki so določena v 1. alineji 4. odstavka 29. člena PKP. Šele na ponovni poziv ob 9.30 uri je stavkovni odbor ob 10.55 uri odgovoril, da bo z namenom spodbude konstruktivnega sodelovanja ugodil želji oziroma potrebi po pretovoru blaga, ki spada v 1. alinejo 4. odstavka 29. člena PKP.

Glede na citirana določila ni na stavkajočih presoja, ali je delo smiselno ali potrebno, ali lahko vagon počaka ali ne, saj morajo delo opraviti brez zadržkov in omejitev po navodilih delodajalca, ko gre za tovor iz 1. alineje 4. odstavka 29. člena PKP. Nasprotnemu udeležencu je bilo jasno, da je gorivo nevarna snov, pa so delo kljub temu odklonili. Iz pričanja B.B. nikakor ne izhaja, da bi na strani nasprotnega udeleženca obstajal dvom o tem, ali je pogonsko gorivo nevarna snov oziroma blago, kot to skuša prikazati pritožba. Šlo je za zavračanje izvajanja del, ki so se nanašala ne le na pogonsko gorivo, temveč tudi na sadje kot hitro pokvarljivo blago, ... kontejnerje, ki vsebujejo hitro pokvarljivo blago ter kontejnerje z nevarnim blagom, kar je bilo v pozivu izrecno navedeno in kar je potrdil tudi B.B.. Zavrnitev izvajanja del s strani stavkovnega odbora je bila tako jasna in nedvoumna.

Organizirana stavka je lahko v istem časovnem obdobju zakonita, če poteka v skladu z zakonom ali pa nezakonita, če se z njo kršijo veljavni predpisi. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil s stavko oziroma njenim izvajanjem takoj na začetku prvega dne kršen 29. člen PKP o minimumu delovnega procesa, ki ga je bilo potrebno izvajati brez omejitev in brez zadržkov (s tem pa tudi 7. in 10. člen ZStk), je bila stavka, ki je bila 29. 7. 2011 začeta pri predlagatelju, nezakonita. Navedbe nasprotnega udeleženca, da je stavka po zapletih v dopoldanskem času od 11.00 ure dalje potekala brez težav in da je ves pretovor v okviru minimuma delovnega procesa v nadaljevanju potekal brez zapletov ter je bilo sodelovanje v nadaljevanju korektno, ne spremeni dejstva, da je stavka od trenutka, ko je nasprotni udeleženec ob 7.00 uri prejel poziv za opravo del, ki se morajo opraviti brez omejitev in zadržkov in ga ni izpolnil do 11.00 ure, od tedaj nezakonita. Že prva nezakonitost povzroči, da je stavka od takrat dalje do zaključka nezakonita.(1) Zmotno je pritožbeno razlogovanje, da ob pravilnem tolmačenju 29. člena PKP, pogonsko gorivo ne predstavlja tovora, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prenesel čakanja in bi tako čakanje pomenilo uničenje tovora. Kolektivna pogodba v 1. alineji 4. odstavka 29. člena PKP jasno določa tovore, glede katerih je potrebno dela opraviti brez omejitev in zadržkov - dela povezana s prekladanjem in prevozom živine, hitro pokvarljivo blago in nevarne snovi, to so tri izrecno določene skupine blaga, pri tem pa je dodano, da je potrebno opravljati tudi vsa dela v zvezi z drugimi tovori, ki zaradi svojih lastnosti ne bi prenesli čakanja ali bi tako čakanje pomenilo uničenje tovora. Ker pogonsko gorivo (kerozin) spada v skupino taksativno naštetih tovorov, glede katerih je treba delo opraviti brez omejitev in zadržkov, je zmotno razlogovanje pritožbe v smislu dodatnega pogoja, kdaj je potrebno opraviti ta dela, torej, da morata biti podana oba pogoja kumulativno. Iz navedene določbe 1. alineje 4. odstavka 29. člena PKP navedeno ne izhaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil 1. alinejo 4. odstavka 29. člena PKP, ko je zavrnil izvajanje del, ki jih morajo stavkajoči opraviti brez omejitev in zadržkov. Protispisno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da iz poziva predlagatelja ne izhaja, da je šlo za izvajanje del v zvezi s hitro pokvarljivim blagom, nevarnim blagom in živino. Iz poziva na izvajanje del, ki je bil naslovljen na nasprotnega udeleženca ob 7.00 in ob 9.30 uri dne 29. 7. 2011 (A13) jasno in nedvoumno izhaja zahteva izvedbe vseh manipulativnih operacij v zvezi s tovorom brez omejitev in zadržkov in izven časa namenjenega zagotavljanju minimuma delovnega procesa (5 ur na začetku druge izmene).

Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, predlagatelj pa sam krije svoje stroške, ker njegov odgovor na pritožbo ni pripomogel k reševanju pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Enako odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 222/2005 in opr. št. VIII Ips 48/2003