Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Okrajno sodišče v K. je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. V obrazložitvi je navedlo, da je tožeča stranka dne 19.3.1997 vložila tožbo, del le-te pa je bil odstopljen naslovnemu sodišču. Tožena stranka je gospodarska družba, ki je bila dne 23.4.2001 izbrisana iz sodnega registra po določilih Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod in je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 39/2001 dne 23.5.2001. Ob ugotovitvi, da tožena stranka več ne obstaja in da nima pravnih naslednikov, ter da je tudi že potekel rok iz 2. odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, je zaključilo, da ni več mogoče nadaljevati postopka zoper delničarje izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za situacijo iz 5. odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj tožena stranka ne more biti pravdna stranka, ta pomanjkljivost pa se ne more odpraviti, je pa taka, da onemogoča nadaljnjo pravdo, zato je tožbo potrebno zavreči. Zoper sklep je vložil tožnik pritožbo in v njej opozoril, da je tožbo v zadevi vložil že leta 1996, torej dobrih pet let pred tem, ko je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, do izdaje izpodbijanega sklepa pa je minilo skoraj 10 let. Zaradi takšnega počasnega sojenja je pritožnik prepričan, da je utrpel škodo v višini najmanj 200.000,00 SIT, saj je z vložitvijo tožbe imel stroške do sodišča, ki jih je poravnal, poleg tega je zahteval tudi izplačilo odškodnine, oškodovan pa je tudi za ustrezne obresti od vložene tožbe do sedaj.
Pritožba ni utemeljena.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki in je od njunega obstoja odvisna dopustnost tožbe. Na obstoj procesnih predpostavk sodišče pazi po uradni dolžnosti; če pomanjkljivost v tožbi glede procesnih predpostavk, ki se nanašajo na stranke, ni odpravljena, oziroma v primeru, ko gre za neodpravljive napake že takoj, se tožba zavrže. Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka. V konkretnem primeru je tožeča stranka res tožbo vložila že 18.3.1997, vendar na Delovno sodišče v K. in je to sodišče obravnavalo zahtevek zaradi ugotovitve delovnega razmerja, po pravnomočnem zaključku tega postopka pa je ostali del tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval izplačilo 585.000,00 SIT odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v K. in sicer dne 7.1.2002. Že takoj po prejemu te tožbe in ob njenem predhodnem preizkusu v okviru določbe 80. člena ZPP, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da potrebne procesne predpostavke glede tožene stranke ne obstajajo, saj je bila le-ta že 23.4.2001 izbrisana iz sodnega registra. Tega pogoja pritožnik ne zanika, kakor tudi ne nadaljnjih, da tožena stranka več ne obstaja in da nima pravnih naslednikov, ter da je tudi že potekel rok iz 2. odstavka 394. člena ZGD, ko bi še bilo mogoče nadaljevati postopek zoper delničarje izbrisane družbe, in tako tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre za situacijo iz 5. odstavka 81. člena ZPP, ko tožena stranka ne more biti pravdna stranka in ko te pomanjkljivosti ni mogoče več odpraviti, zaradi česar je nadaljnja pravda onemogočena. Ob teh pogojih je sodišče prve stopnje moralo zavreči tožbo in so pritožbene navedbe tožnika o nastanku škode zaradi počasnega sojenja nerelevantne. Ker je torej sklep sodišča prve stopnje materialnopravno utemeljen in pravilen, ga je višje sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo, neutemeljeno pritožbo tožeče stranke pa zavrnilo.