Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o preložitvi naroka je sklep procesnega vodstva. Proti sklepom procesnega vodstva ni pritožbe.
I. Pritožba se zavrže. II. Upnica in dolžnica sama nosita stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor upnice za preložitev naroka za začetek osebnega stečaja z dne 3.3.2020. 2. Zoper navedeni sklep se je upnica pritožila zaradi bistvene kršitve določb ZFPPIPP in ZPP ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Dolžnica je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala zavrženje pritožbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Sodišče prve stopnje je ugovor upnice zoper preložitev naroka za začetek osebnega stečaja zavrglo z nosilnim razlogom, da zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe, prav tako pa ZFPPIPP ne predvideva nobenih drugih pravnih sredstev zoper sklep o preložitvi naroka.
6. Sklep o preložitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Proti sklepom procesnega vodstva ni pritožbe (3. odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 121. členom). Zakon v primeru preložitve naroka posebej določa, da zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe (3. odstavek 115. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), prav tako pa ZFPPIPP ne predvideva nobenega (drugega) pravnega sredstva zoper tak sklep. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna že iz tega razloga.
7. V konkretnem primeru pa upnica tudi sicer nima pravovarstvenega interesa za pritožbo zoper sklep o preložitvi naroka. Pravovarstveni (pravni) interes je korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno varstvo pred sodiščem. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz tega izhaja, da ima pravni interes tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 3. knjiga, str. 351 in 352).
8. Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja stranke, v konkretnem primeru pritožnice. Tega pritožnica s predmetno pritožbo ne more ne urediti in tudi ne izboljšati. Narok, razpisan za dne 6.3.2020 je bil preložen, to pa pomeni, da si upnica v ničemer ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Posledično je prenehala tudi njena pravovarstvena potreba po odločanju o tem, ali je bila preložitev naroka pravilna ali ne.
9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
10. Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo dolžnice ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zato je višje sodišče odločilo, da dolžnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.