Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka delno spremeni tako, da se stroški postopka znižajo na 22.774,35 EUR.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 34,20 EUR stroškov pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek, razveljavilo sklep o začasnem zavarovanju VIII Pg 4833/2013 z dne 25. 10. 2013 in ustavilo tudi postopek zavarovanja (I. in II. točka izreka). V izpodbijani III. točki izreka pa je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 40.034,83 EUR stroškov postopka, z obrestno posledico.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in toženi stranki naloži, da sama nosi svoje stroške postopka, podrejeno pa, da stroške tožene stranke zniža na znesek, do katerega je tožena stranka upravičena po Odvetniški tarifi oziroma je bil za pravdo dejansko potreben.
3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe in predloga za začasno zavarovanje postopek ustavilo in posledično odločilo o stroških postopka. Pri tem se je sklicevalo na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki sicer določa povračilo stroškov po kriteriju končnega uspeha v pravdi, zato pritožnica utemeljeno uveljavlja, da bi sodišče moralo odločati po 158. členu ZPP, ki ureja povračilo stroškov v primeru umika tožbe. Vendar višje sodišče ugotavlja, da navedeno na pravilnost odločitve, katera od strank je dolžna povrniti stroške nasprotne stranke, ni vplivalo.
6. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker tožeča stranka v tej zadevi tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila. Zato s pritožbenimi trditvami, da je podlago za vložitev tožbe imela, a je zaradi posega Ustavnega sodišča v Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju: ZOPNI) ta šele naknadno odpadla, ne more uspeti.1
7. Pritožnica nadalje trdi, da je sodišče prve stopnje stroške nekritično priznavalo v nasprotju z določbo 155. člena ZPP, ki določa kriterij potrebnosti stroškov za samo pravdo.
8. V tej zadevi je treba uporabiti Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT; Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009 - ZOdv-C, 2/2015).
9. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo: - nagrado za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT, - nagrado za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT, - kilometrino za pristope na naroke, - nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tarifni številki 3210 ZOdvT in - materialne stroške.
10. V smislu 155. člena ZPP pritožnica napada le priznano kilometrino, pri ostalih pa, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo tako, da so, ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta in dejstva, da gre za tri tožence, stroški odmerjeni previsoko.
11. Višje sodišče se strinja s pritožnico, da odvetniška pisarna, ki ima podružnico v L., ni upravičena do priglašenih potnih stroškov na relaciji do matične pisarne. Iz stroškovnika tožene stranke namreč ne izhaja, da bi toženo stranko na narokih zastopal odvetnik iz matične pisarne v X, zato je pritožba tožene stranke v tem delu utemeljena, stroški kilometrine pa neutemeljeno priznani (prim. prvi odstavek 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku).
12. V zvezi z višino ostalih stroškov višje sodišče ugotavlja naslednje: v zadevi je odvetnik zastopal tri stranke. Tarifna številka 1200 ZOdvT določa, da se nagrada za postopek za vsako dodatno odvetnikovo stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3, pri čemer je v tretjem odstavku določeno, da vsota vseh povišanj ne sme prekoračiti količnika 2.0. Višina nagrade s količnikom 1 pri vrednosti spornega predmeta 1.838.840,01 EUR znaša 4.675,00 EUR. Pri nagradi za postopek po tarifni številki 3100 (količnik 1,3) je torej skupni količnik 1,9, nagrada pa, kot pravilno uveljavlja pritožnica, 8.882,50 EUR. Pri nagradi za narok po tarifni številki 3102 (količnik 1,2) je skupni količnik 1,8 in nagrada znaša 8.415,00 EUR, nagrada za pravno sredstvo po tarifni številki 3210 (količnik 1,6) pa (največ) 2 in torej 9.350,00 EUR. Skupaj torej stroški nagrad znašajo 18.647,50 EUR.
13. Skupaj s pavšalnim zneskom 20,00 EUR (tarifna številka 6002) in 22% DDV (tarifna števika 6007) stroški postopka znašajo 22.774,35 EUR, zato je treba stroške postopka znižati za 17.260,48 EUR. Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sklep v izpodbijani III. točki izreka spremenilo tako, da se odmerjeni stroški pravdnega postopka znižajo na 22.774,35 EUR (1. in 5. alinea 358. člena ZPP).
14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP. Višje sodišče je skladno s 155. členom ZPP tožeči stranki za pritožbo priznalo priglašenih 50,00 EUR po tar. št. 3220 ZOdvT in 10,00 EUR po tar. št. 6002, kar skupaj znaša 60,00 EUR. Tožeča stranka je uspela v 57%, zato mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 34,20 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.
1 Prim. N. Betetto v: Betetto, N., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 46.