U-I-149/01

3. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Iztoka Daria Šilca iz Ljubljane na seji dne 3. oktobra 2002

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/94) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da ima pravosodni izpit in licenco detektivske zbornice, zato se ukvarja z detektivsko dejavnostjo, hkrati pa kot pooblaščenec tudi zastopa stranke pred sodišči.

Izpodbija Zakon o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD) in Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi medsebojnega neskladja in zaradi domnevne protiustavne pravne praznine ZDD, ker ta posebej ne ureja nagrajevanja detektivov.

Izpodbijana ureditev naj bi bila za detektive sporna tudi z vidika načela enakosti pred zakonom glede na odvetnike in notarje, katerih nagrajevanje je urejeno. Pri dejanski uporabi obeh zakonov v praksi naj bi sodišča izpodbijana zakona uporabila tako, da niso priznala stroškov za delo detektiva kot pravdnih stroškov. Sodišča naj bi se pri tem sklicevala na drugi odstavek 151. člena ZPP, po katerem pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.

2.Pobuda je bila v postopku preizkusa predložena v odgovor nasprotnemu udeležencu Državnemu zboru in v mnenje Vladi. Vlada meni, da izpodbijana ureditev ni protiustavna.

B. - I.

3.Ustavno sodišče ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonskih določb, ker to ni ena od nalog, ki mu jih v 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nalaga zakonodajalec. Medsebojno skladnost zakonskih določb Ustavno sodišče presoja le takrat, kadar bi zaradi neskladja med posameznimi zakonskimi določbami nastala taka nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bilo kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Za to pa v danem primeru ne gre. Pobudnik namreč ne navaja nič takšnega, kar bi onemogočalo razumno uporabo obeh zakonov v praksi in pri odločanju sodišč.

4.V skladu z določbo 24. člena ZUstS lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

5.Določbe ZPP, ki se nanašajo na pravdne stroške, neposredno zadevajo le stranke postopka, saj gre za njihove izdatke, ki nastanejo med postopkom in zaradi postopka. S tem, ko navaja, da opravlja detektivske storitve in hkrati zastopa stranke v njihovih postopkih, ne izkazuje, da bi izpodbijana ureditev ZPP neposredno posegala v njegov pravni položaj. Pobudo za oceno ustavnosti ZPP je bilo zato treba zavreči.

B. - II.

6.S tem ko ZDD ne določa detektivove pravice do denarne nagrade in celo njene višine za posamezna opravila, ne gre za protiustavno pravno praznino, ki bi onemogočala nagrajevanje detektivov. Zakonodajalec je vprašanje nagrajevanja detektivov prepustil pogodbenemu urejanju medsebojnih razmerij med stranko in detektivom, ki kot izvajalec storitve opravlja to proti plačilu. Pobudnik hkrati tudi ni navedel prepričljivih razlogov, zakaj zakonodajalec nagrajevanja detektivov ne bi smel prepustiti pogodbenemu urejanju medsebojnih odnosov.

7.Primerjava z odvetniško in notarsko dejavnostjo, kjer sta nagrada in njena višina za posamezna opravila vnaprej določeni oziroma določljivi, ne vzdrži. V obeh primerih obstaja namreč očiten javni interes, da se te storitve zagotovijo vsem pod enakimi pogoji, pri čemer sta obe dejavnosti tudi ustavni kategoriji (člen 137. Ustave). Ker detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti z odvetništvom ali notariatom, očitno tudi ni kršeno splošno načelo enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki nalaga zakonodajalcu, da enaka dejanska stanja obravnava enako, različna pa različno.

8.Ker je pobuda za oceno ustavnosti ZDD očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić