Jedro

Kupci stanovanj so že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe k stavbi pripadajočem zemljišču, zato se je njihova pravica uporabe ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico.

Sodišče prve stopnje je obseg pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo na podlagi vsebine upravnih aktov in upravnih dovoljenj, ki je skladna z ugotovitvami o dejanski rabi in z ugotovljenimi sledovi pretekle rabe.

V ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča ne sodi nobena površina, ki bi bila v javni rabi in pod enakimi pogoji dostopna vsakomur.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da pripadajoče zemljiške k stavbi z ID znakom: X-1148 (stavba na naslovu B. 18) predstavljajo zemljiške parcele z ID znaki: X-1001/21, X-1002/23, X-1003/63, X-1009/18 in X-1009/16, kot splošni skupni del navedene stavbe (1. točka izreka). Hkrati je ugotovilo, da se kot posebni skupni del stavbe z ID znakom X-1148 (stavba na naslovu B. 18) določijo zemljiške parcele z ID znaki: - X-1002/28 kot posebni skupni del v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-1148-100, - X-1002/27 in X-1003/68 kot posebna skupna dela v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-1148-77, - X-1002/24 in X-1003/59 kot posebna skupna dela v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-1148-88, X-1003/62 kot posebna skupna dela v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-1148-98, - X-1003/61 kot posebni skupni del v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-1148-80, - X-1003/60 kot posebni skupni del v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-1148-104 (2. točka izreka). Sklenilo je, da se zemljiške parcele iz 1. točke zgoraj navedenega izreka sklepa v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe z ID znakom X-1148, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe oziroma se zemljiške parcele iz 2. točke izreka citiranega sklepa vpišejo v zemljiško knjigo kot njeni posebni skupni deli, v korist posameznih delov stavbe, razvidnih iz 2. točke (3. točka izreka). Ugotovilo je še, da skupno pripadajoče zemljišče k stavbam z ID znaki: X-1148 (stavba na naslovu B. 18), X-1181 (stavba na naslovu B. 16), X-1218 (stavba na naslovu B. 14) predstavljata zemljiški parceli z ID znakom: X-1003/66 in X-1009/17, kot splošna skupna dela navedenih stavb (4. točka izreka). Odločilo je še, da se zemljiški parceli iz 4. točke izreka citiranega sklepa v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vpišeta v zemljiško knjigo kot splošna skupna dela stavb iz 4. točke izreka citiranega sklepa, kot skupna lastnina vsakokratnih etažnih lastnikov teh stavb (5. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje prva nasprotna udeleženka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Primarno navaja, da predlagatelji v predmetnem postopku niso nedvomno dokazali, da so z nakupom stanovanja v predmetnih stavbah pridobili tudi lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na zemljišču, ki jim ga je prvostopno sodišče določilo (ugotovilo) kot individualno pripadajoče zemljišče predmetne stavbe z ID znakom: X-1148. V zvezi s pridobivanjem zemljišč za potrebe gradnje pritožba izpostavi, da je pravne posle pridobivanja in oddajanja zemljišč za občino ... po pooblastilu opravljalo S., podjetje za urejanje spornih zemljišč, ki je za sosesko Y sklepala tako pogodbe z nekdanjimi lastniki, kot tudi z investitorjem gradnje. Iz arhivske dokumentacije izhaja, da se je investitor gradnje zavezal plačati odsvojitelju S. odškodnino za pridobljena zemljišča ter stroške pridobivanja in oddaje zemljišča. Prav tako je bil investitor dolžan plačati Kmetijski zemljiški skupnosti prispevek zaradi spremembe namembnosti, Samoupravni vodni skupnosti pa prav tako poseben prispevek. Vendar pa se je investitor po pridobitvi zemljišč in po izdelavi delilnega načrta za ceste zavezal prenesti na S. potrebne površine za zemljišča, pod posebni pogoji, vendar pa, ker se delilni načrt vse do danes ni izvedel, do prenosa nazaj na pravnega prednika nasprotne udeleženke Mestne občine (MO) oziroma njenega pooblaščenca, ni prišlo. Zemljiške parcele s parc. št. 1001/21, 1002/23, 1003/63, 1009/18 in 1009/16, vse k. o. X, po elaboratu grajenega javnega dobra, ki bazira na dokumentih iz časa gradnje, predstavljajo grajeno javno dobro lokalnega pomena in sicer gre v naravi za javne zelene površine v soseski. Pritožba izrecno še izpostavi, da je lastninjenje spornih zemljiških parcel potekalo po posebnem (specialnem) predpisu, to je Zakonu o gospodarskih javnih službah. Poudarja, da nepremičnine kot so javne zelene površine, predstavljajo infrastrukturni objekt. Nadalje izpostavlja, da je v naravi jasno razvidno, da na spornih zemljiških parcelah ni mogoče v celoti izključiti javne rabe oziroma ni podana izključna raba zgolj lastnikov predmetnih stavb, saj gre za neograjeno prehodno območje celotne soseske. Da predlog pripadajočega zemljišča posega v javne površine, izhaja tudi iz strokovnega elaborata L. za ureditev evidence nepremičnega stvarnega premoženja MO, do katerega se prvostopno sodišče sploh ni v ničemer vsebinsko opredelilo.

3. Predlagatelji so na pritožbo prve nasprotne udeleženke odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj izpodbijana odločitev ne bi imela vseh razlogov o odločilnih dejstvih, ni utemeljen. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo vsi razlogi o odločilnih dejstvih. Razlogi so jasni in prepričljivi in jih je moč preveriti.

6. Neutemeljen je pritožben očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva, ali so lastniki etažnih enot zemljiško parcelo, ki je določena kot skupno pripadajoče zemljišče, kupili hkrati s stanovanji. Sodišče se je do tega opredelilo, pri čemer je tudi povzelo v času družbene lastnine in sedaj veljavno zakonodajo. Pritožbeno sodišče se sklicuje na obsežne in jasne razloge prvostopenjskega sodišča, ki je pravilno obrazložilo, da je pravica uporabe zemljišča, potrebnega za redno rabo večstanovanjske stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo SPZ, s prodajo stanovanj prešla na kupce stanovanj. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe k stavbi pripadajočem zemljišču, zato se je njihova pravica uporabe ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico.

7. Za ugotovitev dejstev obsega pripadajočega zemljišča je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je sodišče prve stopnje angažiralo izvedenko urbanistične stroke J. J., ki je sodišču pomagala pridobiti in interpretirati vsebino upravnih dovoljenj ter prostorskih aktov in normativov, v postopek pa je pritegnilo tudi izvedensko geodetske stroke M. M. zaradi potrebe po parcelaciji oziroma izvedbi sprememb v zemljiškem katastru.

8. Iz prostorskih aktov in upravnih dovoljenj izhaja, da je bila neposredna okolica predmetne stavbe skoraj v celoti izvedena, kot je bila načrtovana, z atriji, zelenimi površinami ob atrijih, vhodom v stavbo na zahodni strani in vhodom v klet na vzhodni strani stavbe.

9. Obseg pripadajočega zemljišča je sodišče prve stopnje ugotavljalo tudi z ogledom spornega zemljišča, kjer je bilo ugotovljeno, da individualno pripadajoče zemljišče dejansko obsega le zemljišča ob stavbi (zahodno in vzhodno), ki so nujno potrebna za vzdrževalna dela, minimalno zasebnost ter emisijsko zamejitev. Etažni lastniki so navedena zemljišča tudi ves čas uporabljali.

10. Sodišče prve stopnje je tako obseg pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo na podlagi vsebine upravnih aktov in upravnih dovoljenj, ki je skladna z ugotovitvami o dejanski rabi in z ugotovljenimi sledovi pretekle rabe. Kot pripadajoče zemljišče k stavbi je določilo le minimalen obseg zemljišča, potrebnega za normalno redno rabe stavbe, kar kaže relativno majhen obseg zemljišča, in sicer parc. št. 1001/21 – 17m2, 1002/23 – 162m2, 1003/63 – 104 m2, 1009/18 – 1 m2 in 1009/16 - 4 m2. 11. V ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča ne sodi nobena površina, ki bi bila v javni rabi in pod enakimi pogoji dostopna vsakomur. Ker so bila sporna zemljišča tudi ob uveljavitvi Zakona o gospodarskih javnih službah namenjena redni uporabi obravnavane stavbe in so dejansko na navedenih zemljiščih pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, jih ni mogoče uvrstiti med infrastrukturne objekte, ki bi bile predmet lastninjenje po 76. členu ZGJS. Javno dobro status javnega dobra ne pridobi samostojno oziroma samodejno, temveč na podlagi ustrezne ugotovitvene odločbe. Pritožnica ne zatrjuje, da bi bila ustrezna odločba izdana. Tudi ogled ni v ničemer potrdil navedbe MO glede grajenega javnega dobra, saj sta tako oba dostopa v stavbo kakor tudi ozek travniški pas namenjena izključno redni rabi stavbe, parcela na kateri pa se nahaja zračnik po redni rabi treh stavb (B. 14, 16 in 18). Neutemeljen je očitek, da se sodišče do pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje oziroma na strokovni elaborat L. ni opredelilo.

12. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na predvideno ureditev javnih površin, ki bi jih moral investitor gradnje vrniti pravni prednici MO, so v nasprotju z mnenjem izvedenke urbanistične stroke, iz katerega izhaja, da je bila neposredna okolica skoraj v celoti izvedena, kot je bila načrtovana. Okolica je bila torej že v času gradnje namenjena v pretežni meri posebni rabi stanovalcev stavb in ne ureditvi javnih prostorov, ki bi bile namenjene vsem.

13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.