Jedro

Tožnik ni predložil nobenih listin oziroma računov, iz katerih bi bila razvidna vrednost mobilnega telefonskega aparata. Tekom izvedenega postopka je spreminjal starost aparata, vse od treh let na manj kot dve leti. Ne glede na to, da v upravnem spisu ni nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, da je vrednost tega aparata ocenila zavarovalnica, je nedvomno mogoče iz priloženih fotografij ugotoviti, da je aparat rabljen, starejše izdelave. Tožnik tudi ne prereka dejstva, da je vrednost takšnih rabljenih aparatov od 20 do 70 EUR, temveč se sklicuje samo na to, da zavarovalnica ni predložila nobenega zapisnika, iz katerega bi bila razvidna njena cenitev, tako da cenitev verjetno ni bila opravljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog A.A. (tožnika v tem postopku), da se mu zaradi poškodovanja poštne pošiljke - paketa z označeno vrednostjo in storitvami odkupnine in pazljivejšega ravnanja št. CA 001960327SI, izplača odškodnina v višini 234,86 EUR. Zavrnila je tudi njegov zahtevek, da mu Pošta Slovenije d.o.o., Maribor, povrne stroške nastale zaradi postopka. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prejela zahtevo za rešitev spora uporabnika poštnih storitev A.A., proti izvajalki poštnih storitev Pošti Slovenije d.o.o., Maribor (v nadaljevanju Pošte Slovenije). Tožena stranka navaja določbe 51. in 62. člena Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2), ki določajo pristojnost tožene stranke za reševanje spora.

2. V nadaljevanju zelo podrobno navaja potek celotnega postopka od oddaje paketa na pošti na B. ter njegovega sprejema s strani prejemnika v C. Pošta Slovenije je v izjasnitvi navedla, da je predlagatelj paket označil z vrednostjo 300 EUR in storitvama: odkupnina ter pazljivejše ravnanje. V njem se je nahajal rabljen telefon, model NOKIA E52, kateremu je bil med prenosom poškodovan ekran. Postopek se je reševal v skladu z določili ZPSto-2 in določili 46. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (v nadaljevanju Splošnih pogojev), ki določajo upravičenost do odškodnine, največ v višini označene vrednosti na pošiljki. Če je dejanska škoda manjša od označene vrednosti, pripada upravičencu odškodnina v višini dejanske škode. Uporabnik mora vrednost pošiljke izkazati z ustreznimi listinami, s katerimi dokazuje svoje navedbe. Tega tožnik ni naredil in je bilo ob ogledu ugotovljeno, da je aparat star (predlagatelj je najprej izjavil, da je star 3 leta, potem slabi dve leti), rabljen, v slabem stanju in da so na njem poškodbe, ki niso mogle nastati med prenosom pošiljke. V primeru neskladnosti glede vrednosti označene pošiljke in zavarovane vsebine, zavarovalnica pridobi informacije na podlagi poizvedovanj pri prodajalcu, servisih in tudi s pomočjo interneta. Za tovrstni mobilni telefon je ugotovljeno, da ga ni več v prodaji in da se cene rabljenih aparatov gibljejo od 20 EUR do največ 70 EUR. V skladu s pravili cenilne stroke, je zavarovalnica določila odškodnino v višini 70 EUR. Enotna odškodnina v višini 81,26 EUR (70 EUR odškodnine in 11,26 EUR za povračilo poštnih stroškov), je bila pošiljatelju nakazana.

3. V skladu s 154. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je bila opravljena ustna obravnava, ker ni prišlo do sporazumne rešitve med strankama. Tožena stranka podrobno navaja navedbe predlagatelja kot tudi uslužbenke Pošte Slovenije. Tožnik je predlagal postavitev izvedenca elektronske stroke, ki naj oceni vrednost predmetnega telefona. Predstavnica Pošte je povedala, da je bila cenitev opravljena s strani zavarovalnice, katera upošteva poleg izgleda samega aparata tudi amortizacijo naprave, to je 3 leta oziroma manj kot 2 leti, kot je tožnik kasneje zatrjeval. Ni bil priložen račun, iz katerega bi izhajala zahtevana vrednost aparata. Predstavnica pošte je povedala, če bi bila pošiljka res poškodovana, bi bil takoj narejen zapisnik o poškodovani poštni pošiljki in ta sploh ne bi bila vročena. Pošiljka je šla v dostavo in je bila naslovniku vročena 6. 3. 2015, zapisnik je bil sestavljen šele 9. 3. 2015. 4. Pošta Slovenije je z izplačilom odškodnine v višini 81,26 EUR v celoti zadostila zahtevam 52. člena ZPSto-2 in tretjega odstavka 41. člena Splošnih pogojev. Bistveno je, da višina označene vrednosti na poštni pošiljki - paketu ni enaka kupnini (odkupnini) za ta telefonski aparat, star dve oziroma tri leta, ki je znašala 61,26 EUR. V 41. členu Splošnih pogojev, ki se glasijo: „ob izgubi, kraji, poškodbi ali izropanju vsebine vrednostnega pisma ali paketa z označeno vrednostjo, ima pošiljatelj pravico do odškodnine največ do višine označene vrednosti vrednostnega pisma ali paketa. Če je dejanska škoda manjša od označene vrednosti, pripada pošiljatelju odškodnina v višini dejanske škode.“ Glede na priložene fotografije je težko sprejeti dejstvo, da je bil aparat vreden 300 EUR. Za odločanje pa je bistveno dejstvo, da je bila odkupnina določena v višini 61,26 EUR in to predstavlja dejansko vrednost aparata in s tem „dejansko škodo“ v smislu določil tretjega odstavka 41. člena Splošnih pogojev. Pošta Slovenije je s tem, ko je iz naslova vrednosti telefonskega aparata določila odškodnino v višini 70,00 EUR, v celoti zadostila določilom tega člena. V nadaljevanju navaja še razloge za zavrnitev priglašenih stroškov postopka.

5. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bil njegov telefon brezhiben in zagotovo vreden 300 EUR, kot je bila vrednost označena na paketu. Poštna uslužbenka je povedala, da je cenitev opravila zavarovalnica, zapisnika o cenitvi pa ni predložila. Možno je, da te cenitve ni nihče opravil. Zahteva povračilo stroškov 70 EUR za sestavo ugovora in administrativne stroške, pristop na ustno obravnavo in kilometrino 168 x 0,37 EUR. Sodišču predlaga, da prizna odškodninski zahtevek v višini 367,02 EUR, ne pa v delnem plačilu 81,26 EUR, katerega je tožena stranka poravnala dne 1. 4. 2015. 6. V odgovoru na tožbo, tožena stranka ponovno zelo podrobno navaja dejanske in pravne razloge za odločitev, ki jih sodišče v sodbo ne povzema in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

7. Tožnik v vlogi z dne 16. 11. 2015 navaja, da prereka vse navedbe tožene stranke in razlaga, da je po sami zavrnitvi odškodnine s strani Pošte Slovenije, telefonsko preveril pri toženi stranki kaj lahko naredi in kaj mu pripada in mu je takratna uslužbenka dala navodila in povedala, da lahko zahteva vrednost, ki je navedena v pošiljki. Če pa bi bil telefon višje vrednosti, lahko zahteva samo znesek do višine zavarovanega paketa.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da je bil tožnikov sporni mobilni telefon brezhiben in zagotovo vreden 300 EUR, kot je bila vrednost označena na paketu, ker cenitev, ki naj bi jo opravila zavarovalnica, ni bila opravljena zaradi manjkajočega zapisnika. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bil v zvezi s tem škodnim dogodkom v skladu z določbami ZUP, pri toženi stranki izveden ugotovitveni postopek z obravnavo, na katero sta bila vabljena tudi tožnik in predstavnica Pošte Slovenije. Sporno med strankami postopka je, ali tožniku, ki je označil vrednost pošiljke na pošiljki v višini 300 EUR in odkupnino v višini 61,26 EUR, pripada zavarovana vrednost poštne pošiljke. Med strankami postopka ni sporno, da je Pošta Slovenije priznala škodo, ne glede na to, da je ta bila prijavljena šele po prejemu paketa s strani naslovnika in je bil zapisnik o nastali škodi izpolnjen šele 3 dni od prejema. Tožniku je bila nakazana odškodnina s poštnimi stroški, v skupni višini 81,26 EUR.

11. 52. člen ZPSto-2 določa v drugem odstavku v 1. točki, da je najvišja odškodnina za, med drugimi tudi poškodbo vrednostne poštne pošiljke, označena vrednost poštne storitve. Po Splošnih pogojih Pošte Slovenije, ki določajo v 41. členu višino odškodnine za paket v primeru, da je na pošiljki označena vrednost, je njena višina označena vrednost na paketu. V tretjem odstavku tega člena je v drugem stavku določeno, da če je dejanska škoda manjša od označene vrednosti, pripada pošiljatelju odškodnina v višini dejanske škode. Tožnik ni predložil nobenih listin oziroma računov, iz katerih bi bila razvidna vrednost tega mobilnega telefonskega aparata. Tekom izvedenega postopka je spreminjal starost aparata, vse od treh let na manj kot dve leti. Ne glede na to, da v upravnem spisu ni nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, da je vrednost tega aparata ocenila zavarovalnica, je nedvomno mogoče iz priloženih fotografij ugotoviti, da je aparat rabljen, starejše izdelave, pri čemer tožnik tudi ne prereka navedb v obrazložitvi odločbe, da ni več v prodaji znamke NOKIA E52. Tožnik tudi ne prereka dejstva, da je vrednost takšnih rabljenih aparatov od 20 do 70 EUR, temveč se sklicuje samo na to, da zavarovalnica ni predložila nobenega zapisnika, iz katerega bi bila razvidna njena cenitev, tako da cenitev verjetno ni bila opravljena. Tožnikovo sklicevanje na 52. člen ZPSto-2 v zvezi z 41. členom Splošnih pogojev in s tem na pravico do povračila odškodnine označene v višini vrednosti na pošiljki, je tako neutemeljeno, glede na to, da prej navedeni tretji odstavek 41. člena Splošnih pogojev določa možnost plačila nižje odškodnine, v kolikor je dejanska škoda manjša od označene vrednosti, za kar je po presoji sodišča šlo v obravnavanem primeru.

12. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, upravni akt na zakonu utemeljen.