Jedro

Sodni izvedenec in cenilec I.L. je svoje stališče glede negativnih ekonomskih vplivov za omenjeni parceli pojasnil pisno in ustno na naroku 5. 12. 2019. Zaslišan na naroku je pojasnil, da gre za oceno zemljišča, kot je bilo zatečeno v naravi v času razlastitve in je last razlaščenca ter se ceni kot tako in se pri cenitvi ne more upoštevati bodoče stanje takšnega zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženki postopka sami krijeta nastale jima stroške v tem pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo odškodnino za razlaščene nepremičnine k.o. L., in sicer za parcele 87/22, 116/1, 122/1, 139/1 in 140/1, ki so bile v lasti predlagateljice, v skupni višini 27.832,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2016 dalje do plačila, ki jo je dolžna plačati nasprotna udeleženka v roku 30 dni. Odločilo je tudi, da skupni stroški postopka v višini 1.115,59 EUR bremenijo nasprotno udeleženko, ki jih je dolžna predlagateljici povrniti v roku 30 dni od prejema sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, nasprotna udeleženka pa je dolžna predlagateljici povrniti tudi 1.190,22 EUR nepravdnih stroškov v roku 30 dni od prejema sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Predlagateljica je proti takšni odločitvi prvostopenjskega sodišča vložila pravočasno pritožbo. Bistvo pritožbe je, da v postopku postavljeni sodni cenilec, na cenitvi katerega temelji odškodnina za razlaščene nepremičnine, ni ustrezno ocenil ekonomskih vplivov za nepremičnini, parc. št. 139/1 in 140/1, obe k.o. L. v delu, kjer je ocenil, da znašajo ekonomski vplivi za dostop ter velikost in obliko na zmanjšanje vrednosti dvakrat po 15%. Iz preostalih cenitvenih poročil, ki se nahajajo v spisu, je namreč razvidno, da cenilci pri dostopu in velikosti teh dveh parcel niso upoštevali negativnih vrednosti. Tudi ob pojasnilu sodnega cenilca, da parceli nimata dostopa in je zato do njiju mogoče dostopati le preko sosednjih zemljišč, ki pa niso v lasti razlaščenke, predlagateljica ocenjuje, da sosednje nepremičnine sedaj niso v lasti razlaščenke, ampak so v lasti nasprotne udeleženke, ki lahko torej do obravnavanih nepremičnin sedaj dostopa po svojih nepremičninah. Faktor vplivov bi zato za ti dve parceli moral biti nič ali celo pozitiven. Enako velja tudi glede velikosti in oblike, saj bosta parceli skupaj s sosednjimi parcelami, ki so vse v lasti nasprotne udeleženke, tvorili zemljišče ustrezne oblike in velikosti. Predlagateljica zato ocenjuje, da sodni izvedenec oziroma cenilec teh faktorjev, ne glede na obrazloženo na zaslišanju, ni ustrezno upošteval. Predlagateljica nasprotuje tudi stroškovni odločitvi. Vloge, v katerih je podala pripombe na izvedenska mnenja, je naslovila kot pripravljalne vloge, prvostopenjsko sodišče pa jih je štelo zgolj kot obrazložene dopise, za kar je predvidena nagrada po 50 točk, kar pa po mnenju predlagateljice ni pravilno, saj je z njimi podala vsebinske pripombe in bi jih prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati kot pripravljalne vloge ter ji priznati stroške za te vloge, kot jih je priglasila v stroškovniku.

Predlagateljica zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter odloči o priglašenih pritožbenih stroških.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo predlagateljice odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. V skladu s prvim odstavkom 206. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2)1 lastniku pripada ustrezna odškodnina ali enakovredna nadomestna nepremičnina. Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino za razlaščene nepremičnine v denarnem znesku. Pri tem je upoštevalo cenitev sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo in kmetijstvo I.L., ki je ocenil, da vrednost razlaščenih nepremičnin znaša 27.832,73 EUR.

6. Predlagateljica je ob vložitvi predloga predložila cenilno poročilo sodnega cenilca za kmetijstvo Z.G., ki je nepremičnine ovrednotil na 36.818,00 EUR, kar je tudi višina odškodnine, ki jo je predlagateljica zahtevala za razlaščene parcele, s čemer pa se nasprotna udeleženka ni strinjala. Prvostopenjsko sodišče je nato v postopek pritegnilo sodnega cenilca kmetijske stroke M.L., ki je v cenitvenem poročilu vrednost nepremičnin ocenil na 27.130,39 EUR, kateremu je nasprotovala predlagateljica, prvostopenjsko sodišče pa je nato v postopek pritegnilo sodnega izvedenca in cenilca I.L.. Tudi cenitvenemu poročilu slednjega je v delu, ki se nanaša na ocenjene vplive glede ekonomskih dejavnikov za parcelni številki 139/1 in 140/1, predlagateljica postopka ugovarjala, saj po njenem mnenju negativnih vplivov za ti dve parcelni številki ne bi smel upoštevati.

Sodni izvedenec in cenilec I.L. je svoje stališče glede negativnih ekonomskih vplivov za omenjeni parceli pojasnil pisno in ustno na naroku 5. 12. 20192. Zaslišan na naroku je pojasnil, da gre za oceno zemljišča, kot je bilo zatečeno v naravi v času razlastitve in je last razlaščenca ter se ceni kot tako in se pri cenitvi ne more upoštevati bodoče stanje takšnega zemljišča. Predlagateljica je nato na naroku izjavila, da mnenje sodnega izvedenca in cenilca I.L. povzema v celoti.

7. Po povedanem zato pritožbeno sklicevanje glede nepravilnega upoštevanja negativnih ekonomskih vplivov za parc. št. 139/1 in 140/1 ne more vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede višine dosojene odškodnine za razlaščene nepremičnine, zato pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo predlagateljice zavrača kot neutemeljeno.

8. Neutemeljena pa je tudi pritožba predlagateljice v delu, kjer izpodbija stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče predlagateljici za vloge, v katerih je podala le pripombe na izvedenska mnenja oziroma cenitvena poročila o vrednosti nepremičnin, z dne 5. 9. 2018, 19. 10. 2018, 4. 7. 2019 in 18. 9. 2019, utemeljeno priznalo le 50 točk za vsako, v skladu s 3. točko tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj po vsebini ne gre za pripravljalne vloge v smislu 1. točke tar. št. 22 OT. Predlagateljici zato za navedene pripravljalne vloge ne gre s stroškovnikom priglašeno in s pritožbo uveljavljano višje število točk, kot jih je priznalo prvostopenjsko sodišče. 9. Ker v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa prav tako ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pritožbo pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

10. Udeleženki postopka sta dolžni sami kriti nastale jima stroške v tem pritožbenem postopku, saj gre za primer, ko velja splošno pravilo o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP)3. 1 Smiselno enako je določal prej veljavni prvi odstavek 105. člena ZUreP-1. 2 Argumentiral je, da glede na to, da parceli nimata dostopa, je logična ocena -15%, glede na velikost in obliko pa sta majhni, ozke trikotne oblike in kot takšni povsem neprimerni za samostojno strojno obdelavo, zato je tudi logična ocena -15%. 3 Glej odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sklep II Ips 106/2015.