Jedro

Odredba o prodaji je bila vročena pritožniku samemu, pritrjena pa je bila tudi na oglasno desko sodišča. Glede na to, da se je pritožnik udeležil javne dražbe in na njej tudi sodeloval kot kupec, bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz ni podana, saj pritožniku z zatrjevano opustitvijo vročitve ni bila onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem - naroka javne dražbe se je udeležil in na njem sodeloval kot kupec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo prodajo solastnega deleža dolžnika do 4/100 pri nepremičninah: parc. št. 448/17 k. o. X (ID znak: 000, ID 111), parc. št. 448/19 k. o. X (ID znak: 222, ID 333), parc. št. 448/22 k. o. X (ID znak: 444, ID 555) in parc. št. 454/21 k. o. X (ID znak: 666, ID 777) na drugi javni dražbi 19. 12. 2014. 2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščenki vlaga pritožbo upnik H. d. o. o. (v nadaljevanju: pritožnik) zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ne glede na odredba o prodaji z dne 11. 11. 2014 ni bila vročena pooblaščenki upnika, zaradi česar zatrjuje kršitev . Dalje navaja, da ima v skladu s teorijo in sodno prakso sklep o domiku nepremičnine smiselno enako naravo kot zavezovalni pravni posel pri pravno poslovnem prenosu nepremičnin ter da je, kadar pri prodajni pogodbi rok plačila kupnine ni določen kot bistvena sestavina, pogodba kljub temu veljavna. Dalje navaja, da kadar je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi brez dodatnega roka (), če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, pa dolžnik obdrži pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev (). Pove, da ker mu odredba z dne 11. 11. 2014 ni bila vročena, ni mogel vedeti, da bo moral v primeru uspeha na dražbi kupnino plačati v 30 dneh od prodajnega naroka, prav tako tudi ni mogel vedeti za številko transakcijskega računa sodišča, kodo namena, BIC banke in reference oziroma sklica plačila. Navaja, da mu rok 30 dni kot bistvena sestavina vabila k stavljanju ponudb pod določenimi pogoji za sklenitev pravnega posla na javni dražbi ni bil znan, ker pa je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, je edini možen zaključek, da je bil pravni posel, na podlagi katerega je nastala obveznost upnika, da plača kupnino v višini 5.500,00 EUR za ponujene nepremičnine 19. 12. 2014 na javni dražbi, sklenjen brez roka. Navaja, da glede na to sodišče ni imelo veljavne podlage, da bi sklep o domiku z dne 29. 12. 2014 razveljavilo. Zatrjuje kršitve postopka, ki po njegovem mnenju nedvomno vplivajo na pravilnost in zakonitost sklepa, zato predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je prodajo solastnega deleža dolžnika na naštetih nepremičninah na drugi javni dražbi 19. 12. 2014 razveljavilo na podlagi ugotovitve, da je pritožnik kot kupec kupnino za prodano nepremičnino na račun sodišča položil prepozno - to je po izteku 30-dnevnega roka, določenega z odredbo o prodaji. Ugotovitev sodišča prve stopnje je pravilna, v pritožbi pa pritožnik ugotovitvi, da je 30-dnevni rok zamudil, ne nasprotuje. Pritožbo vlaga zato, ker naj mu odredba o prodaji z dne 11. 11. 2014 ne bi bila pravilno vročena, saj ni bila vročena njegovi pooblaščenki. Višje sodišče ugotavlja, da je bila navedena odredba o prodaji 8. 12. 2014 vročena pritožniku samemu, pritrjena pa je bila tudi na oglasno desko sodišča. Vročanje v pravdnem postopku ni samo sebi namen, temveč je namenjeno seznanitvi strank s pisanji sodišča, do česar je v predmetni zadevi očitno prišlo. Kršitev pravil o vročanju je namreč po naravi stvari same oziroma glede na namen norm, v katerih je postopek vročanja predpisan, upoštevna le takrat, če je zaradi kršitve naslovniku onemogočeno uveljavljati določene procesne pravice, do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo (prim. s sklepom Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 127/2010 z dne 1. 6. 2010). Za tožnika je namreč na narok za drugo javno dražbo dne 19. 12. 2014 pristopil njegov zakoniti zastopnik.

Iz zapisnika o naroku za drugo javno dražbo z dne 19. 12. 2014 ne izhaja, da bi pritožnik uveljavljal kršitev določb postopka v zvezi z vročanjem odredbe o prodaji z dne 11. 11. 2014, zato je glede na v povezavi s glede tega prekludiran, saj mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Trditev o tem v pritožbi pritožnik ne podaja. Glede na to, da se je pritožnik udeležil javne dražbe in na njej tudi sodeloval kot kupec, bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz ni podana, saj pritožniku z zatrjevano opustitvijo vročitve ni bila onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem - naroka javne dražbe se je udeležil in na njem sodeloval kot kupec.

6. Glede trditev pritožnika, da z rokom za plačilo kupnine za na javni dražbi kupljene nepremičnine ni bil seznanjen, višje sodišče odgovarja, da je bila odredba o prodaji z dne 11. 11. 2014 sicer res vročena samemu pritožniku in ne njegovi pooblaščenki, vendar pa se je z njeno vsebino očitno seznanil, saj se je udeležil naroka za javno dražbo z dne 19. 12. 2014. Glede na to bi že na podlagi prejema odredbe o prodaji moral biti seznanjen tudi z njeno 5.točko, iz katere izhaja, da mora kupec položiti kupnino v roku 30 dni od prodajnega naroka na transakcijski račun okrožnega sodišča: koda namena: GOVT; namen/roka plačila: kupnina VL 1669/2011; BIC banke prejemnika: BSLJSIXX; IBAN: SIXXX, referenca: SIXXX. V isti točki je bil opozorjen, da v primeru, da v danem roku ne položi kupnine, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove k plačilu kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. Iz zapisnika o naroku za drugo javno dražbo z dne 19. 12. 2014 tudi izhaja, da je sodnica pritožnika kot kupca opozorila, da mora kupnino za nepremičnino na račun sodišča nakazati v 30 dneh od tega naroka, pritožnik pa temu ni ugovarjal in je navedeni zapisnik tudi podpisal, kar posledično pomeni, da je bil z rokom za plačilo kupnine (ponovno) seznanjen na naroku za javno dražbo po tem, ko je nepremičnino kupil. Pritožbena navedba o tem, da pritožnik ni poznal roka za plačilo kupnine ter podatkov za njeno plačilo na račun sodišča, se tako izkaže za neutemeljeno.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da gre pri navedeni prodaji za pravni posel, pri katerem rok ni bistvena sestavina. Pritožnik se sklicuje na določbe Obligacijskega zakonika - OZ, ki pa v predmetni zadevi, v kateri gre za prodajo nepremičnin na javni dražbi po ZIZ, niso uporabljive. Prodaja poteka po določbah 13. poglavja ZIZ o izvršbi na nepremičnine, skladno z določbo pa mora biti položitev kupnine pravočasna (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 632/2009 z dne 16. 12. 2009).

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( v zvezi s ).

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in , oba v zvezi s , ter ).