13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na Ž. na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 410/2003 z dne 31. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 275/2001 z dne 21. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je Ministrstvo kot pritožbeni upravni organ odpravilo dopolnilno odločbo o denacionalizaciji, zavrglo zahtevo pritožnice za denacionalizacijo premičnin, v preostalem delu pa vrnilo upravnemu organu prve stopnje v novo odločanje.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija odločitev o zavrženju zahteve za denacionalizacijo premičnin. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je bila njena zahteva za denacionalizacijo glede premičnin vložena prepozno. Sklicuje se na odločbo upravnega organa prve stopnje, ki je štel, da je s prvo vlogo, ki je bila vložena pravočasno, zahtevala tudi denacionalizacijo premičnin. Navaja, da jo je upravni organ pozval k dopolnitvi zahteve za denacionalizacijo in da je vlogo z zahtevanimi listinami vložila še pred 7. 12. 1993. S tem, ko je vložila zahtevo za denacionalizacijo in ustrezne listine (v katerih so navedene tudi premičnine), naj bi "brez dvoma zelo jasno in prepričljivo izrazila svoj namen". Meni, da bi jo moral upravni organ pozvati, če je bila njena vloga nejasna oziroma nepopolna. Ne strinja se s stališčem sodišč, po katerem zapisnik o zaplembi premoženja ne more nadomestiti zahteve za denacionalizacijo, lahko je le podlaga za utemeljevanje določene zahteve. Z odločitvijo sodišča naj bi bile kršene določbe 7. in 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP). Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa utemeljuje z zatrjevanjem, da je bila z odločitvijo Vrhovnega sodišča postavljena v neenak položaj v primerjavi z drugimi upravičenci, ki so "brez problemov na enak način vlagali dopolnitve zahtev za denacionalizacijo in bili pri tem upoštevani v celoti."

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Zato pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti z navedbami, s katerimi oporeka zgolj pravilnosti izpodbijane odločitve.

4.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bila lahko pomembna le trditev pritožnice, da je Vrhovno sodišče odločilo drugače kot v drugih primerih. Vendar te trditve pritožnica ne konkretizira, saj ne navaja niti enega primera, v katerem bi Vrhovno sodišče v enakem primeru odločilo drugače. Pavšalno zatrjevanje neenakega obravnavanja denacionalizacijskih upravičencev pa ne zadošča za sklep o kršitvi navedene pravice. Kolikor se pritožničine trditve o neenakem obravnavanju nanašajo na odločitve upravnih organov, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da z morebitnimi drugačnimi upravnimi odločbami ni mogoče utemeljevati očitka o različnem obravnavanju denacionalizacijskih upravičencev pred Vrhovnim sodiščem.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan