Jedro

Glede na odločbo Ustavnega sodišča, da tretji odstavek 78. člena Zakona o mednarodni zaščiti ni bil v neskladju z Ustavo, je sodišče (tudi) v obravnavani sporni zadevi presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je s sklepom upravne zadeve tožnikov združila v en postopek in odločila, da se tožnikom od dne 23. 10. 2012 do dne 31. 12. 2012 na novo določi mesečna finančna pomoč v višini 650,00 EUR (1. točka izreka). V 2. točki je odločila, da se tožnikom od dne 1. 1. 2013 pa do pravnomočno končanega postopka za mednarodno zaščito na novo določi mesečna finančna pomoč v višini 653,92 EUR.

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da so prosilci za mednarodno zaščito A.A. in njegova družina dne 19. 12. 2008 ponovno vložili prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, za B.B. pa je bila prošnja vložena 23. 10. 2012. Z odločbo št. 2142-266/2006/112 z dne 26. 6. 2012 so bili dne 28. 6. 2012 razseljeni na naslov C., razen B.B., ki je bil z odločbo 2142-266/2006/125 razseljen na isti naslov. Pri določitvi mesečne finančne pomoči se sklicuje na določbo 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (v nadaljevanju Pravilnik). Navaja, da se v skladu s prvim odstavkom 26. člena Pravilnika višina finančne pomoči določi v višini obračunanega zneska, ki mu pripada na podlagi 27. člena Pravilnika. V tem členu je določeno, da se višina obračunanega zneska za prosilce določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki ureja socialno varstvene prejemke. Na podlagi navedenega v skladu s prvim odstavkom 27. člena pripada 0,50 od osnovnega zneska minimalnega dohodka vlagatelju, vsaki naslednji odrasli osebi v družini 0,25 od osnovnega zneska minimalnega dohodka in za otroka do 18. leta 0,35 od osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tako je tožena stranka določila višino finančne pomoči v višini 650 EUR mesečno, glede na 4. člen Zakona o dodatnih interventnih ukrepih minimalni dohodek znaša 261,56 EUR. Glede na navedeno določbo zakona pa tožnikom pripada od 1. 1. 2013 653,92 EUR mesečno.

3. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in meni, da odmera finančne pomoči ni pravilna. Z novelo Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito je bila višina finančne pomoči zanje prepolovljena, zmanjšana na polovico, kar pa ni zakonito. Denarna socialna pomoč za domače upravičence znaša 260,00 EUR, za prosilce za mednarodno zaščito pa 130,00 EUR na mesec, kar ne zadostuje za plačilo stanovanja, prehrane, obleke in ostalega. Ustrezna finančna pomoč izhaja tudi iz tretjega odstavka 5. člena Pravilnika. Pravilnik bi zato na podlagi izrecnega pooblastila tretjega odstavka 78. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) lahko določil le način za zagotavljanje teh pravic. Zato je ta določba neskladna z Ustavo oziroma z načeli pravne države. Za določitev vsebine, to je obsega višine finančne pomoči ministrski Pravilnik v tretjem odstavku 78. člena ZMZ nima izrecnega pooblastila, kar pa še ne pomeni, da bi bilo kakršnokoli poseganje Pravilnika v določanju višine te finančne pomoči nezakonito. Pravilnik je v 27. členu nezakonit, ker presega to, kar bi se s podzakonskim predpisom smelo urejati. Določba Pravilnika namreč kar za polovico zmanjša višino finančne pomoči. Predlaga, naj sodišče o zadevi odloči v sporu polne jurisidkicije na podlagi zakona. Odločbo izpodbija tudi zato, ker tožnikom ni bila odobrena žepnina. Meni, da je v tem delu odločba sicer v skladu z zakonom, vendar je zakon v tej točki v neskladju z Ustavo, zato sodišču predlaga, naj odločanje prekine in sproži postopek presoje ustavnosti 79. a člena ZMZ. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča z dne 18. 7. 2012. 4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene ugovore in meni, da je odločitev pravilna. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba se zavrne.

6. Sodišče je v istovrstni zadevi uvodoma imenovanih tožnikov, razen mld. B.B., ki tedaj še ni bil rojen, s sklepom št. I U 1178/2012 z dne 10. 10. 2012 prekinilo postopek odločanja o tožbi tožnikov zaradi odmere finančne pomoči in na podlagi 156. člena Ustave vložilo zahtevo, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost tretjega odstavka 78. člena ZMZ, ker je menilo, da je citirana določba ZMZ v neskladju s prvim odstavkom 153. člena ter z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Po prejemu odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-295/2012-18 z dne 9. 5. 2013 je dne 5. 6. 2013 postopek nadaljevalo.

7. Ustavno sodišče je z odločbo opr. št. U-I-295/2012 z dne 9. 5. 2013 odločilo, da tretji odstavek 78. člena Zakona o mednarodni zaščiti ni bil v neskladju z Ustavo. V odločbi je med drugim zapisalo, da je z razlago zakonskih norm mogoče opredeliti višino finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu. Prosilci lahko že na podlagi zakonskih določb okvirno predvidijo, kakšna bo višina finančne pomoči, če bodo nastanjeni na zasebnem naslovu: taka, da bo zadostovala za kritje izdatkov osnovne oskrbe, pri čemer bo konkretna višina seveda odvisna tudi od specifičnih okoliščin njihovega primera. Nadalje je zapisalo, da ZMZ daje izvršilni veji oblasti zadosten zakonski okvir za podrobnejše urejanje pogojev in načinov zagotavljanja pravice do finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu. Zato je presodilo, da očitek, da pomeni tretji odstavek 78. člena ZMZ le golo pooblastilo ministru, neutemeljen. Izpodbijana ureditev zato ni bila v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave.

8. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišče je sodišče (tudi) v obravnavani sporni zadevi presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pravilnik v 27. členu določa, da se višina minimalnega dohodka za prosilca v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi po naslednjih merilih: za odraslo osebo ali vlagatelja 0,5, z vsako naslednjo odraslo osebo v družino 0,25, za otroka do 18. leta starosti 0,35 in za mladoletnega prosilca brez spremstva 0,5. Iz obravnavane odločbe pa je razvidno, kar v zadevi niti ni sporno in tožniki temu ne oporekajo, da je tožena stranka finančno pomoč odmerila v skladu s Pravilnikom o spremembah Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilno je uporabila tudi določbo 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih, ki določa, da minimalni dohodek od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 znaša 260,00 EUR in v letu 2013 261,56 EUR. Zato je sodišče presodilo, da je pravilna odločitev tožene stranke, da prosilcu in njegovi družini pripada finančna pomoč v višini 653,92 EUR mesečno.

9. Zato tožbeni ugovori, da tožena stranka Pravilnika ne bi smela uporabiti, niso utemeljeni. Prav tako sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na plačilo žepnine. Predmet presoje je namreč le vloga za uveljavljanje finančne pomoči, tožniki pravice do žepnine v tem postopku niso uveljavljali. Le v primeru, da bi pravico do žepnine uveljavljali in bi bila izdana negativna odločitev, bi sodišče presojalo tudi ta tožbeni ugovor.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnikov zavrnilo.