Jedro

V obravnavanem sporu je prenehal razlog za prekinitev postopka (zaradi objave sklepa o preizkusu terjatev), tožnica pa nadaljevanja postopka v zakonskem roku ni predlagala. Njen tožbeni zahtevek se zato kot neutemeljen zavrne, vendar pa je treba pred takšno odločitvijo sprejeti sklep o nadaljevanju postopka (saj sodišče v času, ko traja prekinitev postopka, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj). Nadaljevanje postopka pa lahko nastopi, ko sodišče povabi stečajnega upravitelja, da prevzame postopek, oziroma ko ga stečajni upravitelj prevzame.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek, prekinjen dne 28. 12. 2010, nadaljuje (I. točka izreka sklepa). Obenem je sklenilo, da se narok za glavno obravnavo razpiše za dan 17. 1. 2012. Zoper navedeni sklep se v delu, v katerem je odločeno o tem, da se postopek nadaljuje, pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oz. odpravi in o zadevi ponovno odloči. Navaja, da je sodišče prve stopnje zaradi uvedbe stečaja pravilno prekinilo postopek. Dne 8. 6. 2011 je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev. Tožeča stranka je prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku, vendar jo je tam upravitelj prerekal. V končnem seznamu, ki je bil objavljen 8. 6. 2011 je bila tožeča stranka zato napotena na nadaljevanje pravdnega postopka. Tožeča stranka do danes ni predlagala nadaljevanja tega postopka, kar je nesporno in preverljivo v spisu. Z napadenim sklepom je sodišče odločilo napačno oz. v neskladju z ZFPPIPP, ki v 2. odstavku 301. člena določa, da razlog za prekinitev preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Zato bi moralo po mnenju tožene stranke sodišče prekinjeni postopek nadaljevati z dnem 8. 6. 2011. Po določbi 7. odstavka 301. člena ZFPPIPP v primeru, da upnik v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka do 8. 7. 2011 ni predlagala nadaljevanja postopka, je njena terjatev prenehala in zato nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Zato bi moralo sodišče z istim sklepom postopek tudi ustaviti in tožbo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pravdo.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Pri tem poudarja, da je sodišče prve stopnje izdalo pravilen in zakonit sklep, saj je moralo prekinjeni postopek nadaljevati, da bi sploh lahko odločalo o tem, ali bo izdalo sklep o morebitnem zavrženju tožbe ali sprejelo drugačno odločitev ali izvedlo kakršno koli procesno dejanje, saj v fazi prekinjenega postopka sodišče tožbe niti ne more zavreči. Sklep v smeri, da se tožba zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa oz. zamujenega enomesečnega roka za predlaganje nadaljevanja postopka, ima sodišče pravico izdati hkrati s sklepom o nadaljevanju postopka ali pa naknadno, tako da je pritožba toženke v celoti nepotrebna in neutemeljena, toženka pa povzroča nepotrebne stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Pritožba sicer pravilno opozarja na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 127/2007 in nadaljnji), zlasti na določbe 2. in 7. odstavka 301. člena navedenega zakona. Po določbi 2. odstavka 301. člena navedenega zakona razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. V 7. odstavku 301. člena istega zakona pa je določeno, da v primeru, da upnik v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka, preneha njegova prerekana terjatev do stečajnega dolžnika. Stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje prekinjeni postopek nadaljevati z dnem 8. 6. 2011, ker je bil tega dne objavljen sklep o preizkusu terjatev, ter da bi moralo sodišče prve stopnje že z izpodbijanim sklepom odločiti o ustavitvi postopka oz. o zavrženju tožbe, ni pravilno. Sodišče namreč lahko o tem odloči bodisi skupaj z odločitvijo o nadaljevanju postopka ali pa naknadno v nadaljnjem postopku, zato pritožba s tem v zvezi ni utemeljena. Pri tem pa pritožbeno sodišče pripominja, da je v citiranem 7. odstavku 301. člena ZFPPIPP določeno, da prerekana terjatev do stečajnega dolžnika v primeru zamude roka za predlog za nadaljevanje postopka preneha, kar pomeni, da se o tožbenem zahtevku odloči meritorno z zavrnilno sodbo.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dne 12. 10. 2011 stečajni upravitelj izdal Posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega je razvidno, da terjatve tožnice ni priznal, toženec pa v pritožbi navaja, da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen že 8. 6. 2011 in da je bila tožnica v končnem seznamu napotena na nadaljevanje pravdnega postopka, ker je bila njena terjatev prerekana, vendar tožnica nadaljevanja postopka ni predlagala.

V takšnem primeru, kot je obravnavani, ko je torej razlog za prekinitev pravdnega postopka prenehal (zaradi objave sklepa o preizkusu terjatev), tožnica pa nadaljevanja postopka v zakonskem roku ni predlagala (2. in 7. odstavek 301. člena ZFPPIPP), je potrebno najprej nadaljevati postopek v skladu z določbo 1. odstavka 208. člena ZPP in šele nato odločiti o tožbenem zahtevku v skladu s 7. odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Sodišče namreč v času, dokler traja prekinitev postopka, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 207. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, vendar je deloma napačno uporabilo določbe ZPP o nadaljevanju postopka, prekinjenega zaradi tega, ker so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka (4. točka 1. odstavka 205. člena ZPP), ker je izdalo sklep o nadaljevanju postopka, čeprav (še) niso nastopili pogoji za nadaljevanje postopka iz 1. odstavka 208. člena ZPP – v obravnavanem primeru bi moralo sodišče prve stopnje povabiti stečajnega upravitelja, naj prevzame postopek, vendar iz spisa izhaja, da tega ni storilo. Po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP se namreč postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. Ker pa gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je pritožba ne uveljavlja, navedena relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato tudi tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo (154., 155. in 165. člen ZPP).