Jedro

Dejstvo, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje pravde zaradi vknjižbe toženca v zemljiško knjigo, ker je v drugem sodnem postopku medtem že dosegel takšno vknjižbo in zato tožbo umika, ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek in mu zato tožnik ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (v II. in III. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo (I. točka izreka); odločilo, da mora tožnik prvi toženki povrniti pravdne stroške v višini 333,67 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka); odločilo, da mora tožnik drugemu tožencu povrniti pravdne stroške v višini 333,67 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitvi v II. in III. točki izreka je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, podredno pa sklep v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi sodišče moralo upoštevati celotno določbo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tudi v delu, ki določa, da v primeru umika tožeči stranki ni potrebno povrniti toženi stranki stroškov postopka, če je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je drugi toženec vložil predlog za vzpostavitev etažne lastnine. V tem postopku je tožnik sodeloval kot nasprotni udeleženec, saj je imel kot hipotekarni upnik drugega toženca pravni interes za sodelovanje. Sodišče je izdalo sklep s katerim je odredilo, da se pri sporni nepremičnini vknjiži kot lastnik drugi toženec, pri njegovi nepremičnini pa se vknjiži zastavna pravica v korist tožnika. Drugi toženec je s tem, ko v postopku II N 485/2012 ni nasprotoval vzpostavitvi etažne lastnine in njegovi vknjižbi v zemljiško knjigo in vknjižbi hipoteke v korist tožnika, v celoti izpolnil zahtevek. Takoj po izpolnitvi zahtevka pa je tožnik tožbo umaknil. 3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je dne 25. 8. 2015 umaknil tožbo(1), k umiku sta toženca dala soglasje, pravočasno pa sta tudi priglasila svoje pravdne stroške. Tožnik je pojasnil, da je bil v postopku vzpostavitve etažne lastnine pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, izdan sklep na podlagi katerega se pri sporni nepremičnini vknjiži kot lastnik drugi toženec, pri njegovi nepremičnini pa se vknjiži zastavna pravica v korist tožnika, v posledici česar nima več pravnega interesa za vodenje pravde, zato tožbo umika. Po mnenju pritožbenega sodišča naknadno odpadlega pravnega interesa ni mogoče smiselno šteti kot izpolnitev tožbenega zahtevka s strani tožencev, česar sicer tožnik v vlogi s katero je tožbo umaknil tudi ni zatrjeval. Zato ni mogoče šteti, da je umik tožbe posledica izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev. Umik je glede na razlog, ki je do tega pripeljal, šteti kot neuspeh tožeče stranke s tožbo, zaradi česar je tožeča stranka v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP dolžna tožencema povrniti pravdne stroške.

6. Ker je te sodišče prve stopnje tudi pravilno in zakonito odmerilo (in pritožba česa drugega tudi ne trdi), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): vloženo na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju