Jedro

Zakon o pravdnem postopku sicer omogoča denarno kaznovanje osebe, ki žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata (sodnika) glede vzdrževanja reda (11., 109. in 304. člen ZPP). Vendar je pri odločitvi treba upoštevati načelo sorazmernosti in okoliščine konkretnega primera.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetniku mag. A. A. (v nadaljevanju odvetniku) zaradi oviranja dela sodišča izreklo denarno kazen v višini 450,00 EUR, ki jo mora plačati v 15 dneh.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo odvetnik in tožnika. Predlagajo, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, stroške pa naloži v breme proračuna. Navajajo, da je sodnica prve stopnje kršila predpise, zaradi česar je bila 21. 6. 2022 podana tudi zahteva za njeno izločitev. Naroki so brez zakonske podlage trajali preko delovnega in poslovnega časa sodišča, snemanje na naroku ni bilo omogočeno, sodnica pa ni ustrezno narekovala zapisnika. Do kaznovanja je prišlo samo zato, ker se odvetnik daljši čas ni strinjal z načinom vodenja postopka. Če bi sodišče prve stopnje uporabilo enaka merila v razmerju do obeh strank, bi moralo ustrezno sankcionirati tudi pooblaščenko tožencev, ki je prav tako ovirala sodni postopek. Zapustitev sodne dvorane za štiri minute ne more predstavljati zavlačevanja postopka oziroma oviranja dela sodišča, enako tudi ne pripombe. Le sproti podane pripombe so lahko smiselne in učinkovito uveljavljene. Izpodbijani sklep je nejasen in v dobršnem delu protispisen, ni ga mogoče preizkusiti. V pretežni meri se sklicuje na dejstva, ki ne izhajajo iz zapisnika oziroma spisa, temveč jih sodišče prve stopnje neutemeljeno in neresnično navaja po spominu. Odvetnik ni postavljal vprašanj, na katera je že bilo odgovorjeno, niti ni dvigoval glasu. K sodniku B. B. je šel, misleč, da je ta še vedno predsednik sodišča, v afektu, ko mu sodnica ni dovolila vprašanja, ki je relevantno za presojo zadeve in presojo izpovedi priče. Na narok se je vrnil po treh minutah, zato dela sodišča ni z ničemer oviral oziroma podaljševal. Sodnica je na naroku 2. 6. 2022 začela z zasliševanjem priče, čeprav v sodni dvorani tožnika s svojim pooblaščencem nista bila prisotna, in ji ob tem pričela pojasnjevati, o čem in zakaj naj priča. Neutemeljeno denarno kaznovanje je posledica tudi sodničinega pristranskega vodenja postopka na škodo tožnikov. Pritožba se sklicuje tudi na Zakon o delovnih razmerjih, Sodni red, Ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Nazadnje podredno izpodbija višino kazni, ki naj bi bila pretirana.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je denarno kaznovanje odvetnika v bistvenem utemeljilo na naslednjem: štiri minute je bil odsoten iz sodne dvorane, poskušal je pritiskati na delo sodišča (tudi z namigovanjem na višje sodišče), podajanje pripomb je pripeljalo do daljšega trajanja postopka, mimo procesnega vodstva sodišča je želel uveljaviti svoje.

5. Ugotovljena dejstva iz prvostopenjskega sklepa ne utemeljujejo izreka denarne kazni. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sicer omogoča denarno kaznovanje osebe, ki žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata (sodnika) glede vzdrževanja reda (11., 109. in 304. člen ZPP). Vendar je pri odločitvi treba upoštevati načelo sorazmernosti1 in okoliščine konkretnega primera.

6. Ključno dejstvo, na katerem je sodišče prve stopnje utemeljilo denarno kaznovanje, je odvetnikova zapustitev sodne dvorane za štiri minute. Po presoji sodišča druge stopnje takšen odhod odvetnika iz dvorane ne predstavlja oviranja dela sodišča, ki bi terjalo denarno kaznovanje. Sodišče prve stopnje bi lahko njegov odhod iz sodne dvorane zgolj zabeležilo v zapisnik in nadaljevalo z zaslišanjem priče.2 Poleg tega gre za krajšo odsotnost, še posebno v luči dejstva, da so naroki v zadevi trajali po sedem, osem ur.

7. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje samo, je sodnica kljub prvotnemu časovnemu načrtu razporeditve podajanja pripomb (ki naj bi se podajale šele na koncu zapisnika) kasneje od tega odstopila in dopustila njihovo sprotno podajanje. Zato odvetniku ni mogoče očitati, da je s podajanjem pripomb oviral delo sodišča. Iz zapisnika je mogoče razbrati, da so bili njegovi očitki tudi vsaj deloma utemeljeni - ker nekatera vprašanja niso bila vselej zapisana tako, kot so bila zastavljena (list. št. 213), ali pa so bila (na prejšnjem naroku) napačno ocenjena kot ponavljajoča se vprašanja (list. št. 196). Treba je upoštevati, da je bilo ob odsotnosti zvočnega snemanja in izredno dolgih narokih ter številnih zaslišanjih za varstvo pravic oziroma interesov stranke nujno, da se pripombe njenega pooblaščenca sproti zapišejo. V zvezi s tem se do nekaterih očitkov prvostopenjskega sodišča odvetniku pritožbeno sodišče ne more opredeliti, saj jih prvostopenjska sodnica opira na dejstva, ki v zapisniku niso zabeležena in kot takšna niso izkazana. Neizkazani očitki ne morejo utemeljiti kaznovanja.

8. Daljše trajanje naroka ni posledica odvetnikove štiriminutne odsotnosti iz dvorane oziroma pripomb na zapisnik, temveč predvsem dejstva, da je bilo na zaslišanje na naroku vabljenih kar sedem prič. Čeprav odvetnikovo obnašanje ni bilo ustrezno, po presoji pritožbenega sodišča ni preseglo tiste meje, ki bi narekovala denarno kaznovanje, saj ima sodišče za učinkovito vodenje postopka na voljo različne ukrepe. Upoštevati je treba, da je bila odvetnikova kritika usmerjena predvsem v delo sodišča oziroma v varstvo strankinih interesov, stranki pa mora biti zagotovljena pravica do izjave.

9. Nazadnje pritožbeno sodišče dodaja še, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, če bi bilo kaznovanje utemeljeno, višino kazni obrazložiti. Gre za odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je bila predmet pritožbene presoje vmesna odločitev o procesnem vprašanju.

1 Prim. VSL Sklep I Cp 1927/2016. 2 Prim. VSL Sklep I Cp 1416/2022.