Jedro

V okviru načela materialnega procesnega vodstva je predsednik senata dolžan s strankami najprej obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na tožbeni predlog. Dati mora pobudo, da bo predlog prav postavljen, da bo določen in v pravnem oziru sklepčen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Na podlagi določila 1. odstavka 498. člena ZPP je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določilih ZPP/77. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica prizidka k stavbi, stoječi na parc.št. xx/1, vpisani k vl.št. xxx k.o. Z., v izmeri 95 mý in na izstavitev za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine (1. točka izreka) s sklepom pa je zavrnilo predlog tožeče stranke za zaznambo spora pri nepremičnini parc. št. xxx/2, vl.št. xxx k.o. Z. (2. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke (3. točka izreka). Obrazložilo je, da je tožbeni zahtevek povsem v nasprotju z navedbami v tožbi, saj se nanaša na nepremičnino parc.št. xx/1, tožbene navedbe pa na parc.št. xxx/2 k.o. Z.. Poleg tega pa tožeča stranka v sporu tudi ni aktivno legitimirana, saj tožbo vlaga kot pravni naslednik Občine Ljubljana Šiška, ki nikoli ni bila lastnik sporne nepremičnine, saj je to bila Krajevna skupnost Zgornja Šiška. Iz istih razlogov je zavrnilo tudi predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi.

Proti sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je pri zapisu parcelne številke v tožbenem zahtevku prišlo do napake. Tožeča stranka ne zahteva ugotovitve lastništva na parc. št. xx/1, pač pa na parc.št. xxx/2 k.o. Z. V kolikor bi sodišče podrobneje pogledalo tožbo ter dokumentacijo, bi ugotovilo, da parc.št. xx/1 sploh ni vpisana v vl.št. xxx k.o. Z., pač pa je tam vpisana parc.št. xxx/2. Iz tega sledi, da je napačna označba parcele posledica napake v zapisu številke. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pozvati tožečo stranko k konkretizaciji oziroma popravi omenjene napake pri zapisu te številke. Tožbeni zahtevek s tem ne bi bil spremenjen, saj iz tožbenih navedb in iz pisne dokumentacije izhaja, da gre za spor, ki se nanaša na parc.št. xxx/2. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je v tožbi navajala, da med pravdnima strankama obstoji spor glede lastništva prizidka, ki stoji na parc.štev. xxx/2 vpisane pri vl.št. xxx k.o. Z., s tožbenim zahtevkom pa je zahtevala ugotovitev lastninske pravice na prizidku, ki stoji na parc.št. xx/1. Res je, kot navaja pritožnik, da je pri vl.št. xxx k.o. Z. vpisana le parc.št. xxx/2 (ne pa tudi parc.št. xx/1) k.o. Z. Na to okoliščino je tožena stranka opozorila v vlogi z dne 17.5.1999 (red.št. 8), v kateri je izrecno navedeno, da na parc.št. xx/1 ni nikakršnega prizidka. To vlogo je tožeča stranka prejela dne 25.5.1999 na glavni obravnavi dne 17.6.1999 pa kljub temu "vztrajala pri vseh dosedanjih navedbah" in izrecno izjavljala, da "drugih navedb nima". Ker torej sama ni prav nič bolj natančna pri pregledovanju vlog, v pritožbi nekorektno očita prvostopnemu sodišču malomarnost pri branju tožbenih navedb. Kljub temu, da je torej sama napravila napako in je niti po opozorilu tožene stranke ni odpravila, je utemeljena njena pritožbena navedba, da bi jo na to napako moralo opozoriti tudi prvostopno sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva. Po določilu 298. člena ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način za to, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se tičejo navedb strank in sploh, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločbo. V okviru tega načela je predsednik senata dolžan s strankami najprej obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na tožbeni predlog. Dati mora pobudo, da bo predlog prav postavljen, da bo določen in v pravnem oziru sklepčen (dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, Uradni list, 1974, stran 334, 2. točka). Ker prvostopno sodišče tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena, v zvezi z 298. členom ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odstavek 369. člena ZPP).

Pritožba utemeljeno opozarja tudi na napačen zaključek prvostopnega sodišča o pomanjkanju aktivne legitimacije tožeče stranke. Po določilu 2. odst. 18.člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi z dne 17.11.1997, (Uradni list RS, št. 70/97) so občine prevzele pravice in obveznosti krajevnih skupnosti na svojem območju. Krajevne skupnosti so z navedeno določbo prenehale kot pravna subjektiviteta dne 31.12.1998, torej jih na dan izdaje izpodbijane sodbe ni bilo več.

V ponovnem sojenju bo moralo prvostopno sodišče tožeči stranki dati možnost, da storjeno napako odpravi in o tožbenem zahtevku upoštevajoč gornje navedbe po izvedenem dokaznem postopku ponovno odločiti.