Jedro

Obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih in kreditna obveznost prosilca se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje ne upoštevajo.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep: * v zadnjem stavku 2. točke izreka razveljavi; * v prvem in drugem stavku 2. točke izreka spremeni tako, da prvi obrok 171,00 EUR zapade v plačilo 15. 06. 2012, nadaljnji štirje obroki po 171,00 EUR mesečno pa 15. dne v naslednjih štirih mesecih.

2. V preostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (1. točka izreka) ter obenem sklenilo, da je sodno takso v višini 855,00 EUR tožnik dolžan plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo ob prejemu sklepa, ostali pa 15. dne v naslednjih mesecih (2. točka izreka).

(2) Tožnik v pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da odločitev sodišča izpodbija zaradi nepravilnih ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Sodišče je svojo odločitev, da tožnika ne oprosti plačila sodne takse, oprlo na ugotovitve, da ima tožnik mesečno pokojnino 659,00 EUR ter da prejema sredstva iz pokojninskega sklada v višini 51,51 EUR in iz naslova najemnine v višini 316,54 EUR mesečno, drugega premoženja pa nima. Po izračunu sodišča je tožnikov razpoložljivi dohodek 1.027,05 EUR, ker ima mesečno kreditno obveznost po 102,70 EUR, pa je dohodek, ki tožniku ostane, 924,98 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega zneska (461,22 EUR). Toda tožnik po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 09. 05. 2011, opr. št. P 2585/2007-I, plačuje sodno takso za podredni zahtevek v višini 1.642,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v 12-ih mesečnih zaporednih obrokih, pri čemer je prvi obrok zapadel 15. 06. 2011, kot je razvidno iz sklepa, ki ga prilaga. Mesečni razpoložljiv dohodek znaša 788,14 EUR, kar ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka. Ker je sodišče to dejstvo ugotovilo nepravilno, je v nadaljevanju nepravilno uporabilo določbe ZST-1 in tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, saj bi ga moralo oprostiti.

(3) Pritožba je delno utemeljena.

(4) Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče poleg že upoštevanega mesečnega kredita, od zneska, ki mu na mesec preostane, odšteti tudi obročno plačilo sodne takse, ki jo pritožnik plačuje v pravdnem postopku, ki se pred istim prvostopenjskim sodiščem vodi pod opr. št. P 2585/2007-I. Ne navedena obveznost (zlasti pa ne kredit, ki je posledica odločitve kreditojemalca, vendar v to pritožbeno sodišče zaradi prepovedi iz 359. člena ZPP ne more poseči) se ne odštevata pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje. Pravilna je tako dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Na podlagi navedenega je sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da se tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne (2. točka izreka tega sklepa).

(5) ZST-1 v četrtem odstavku 11. člena daje sodišču pooblastilo za odlog oziroma obročno odplačilo, upoštevaje vse okoliščine primera. Glede na pritožbeno navedbo tožnika, izkazano s predložitvijo sklepa o obročnem odplačevanju v zadevi z opr. št. P 2585/2007-I, da je prvi obrok v vzporedni zadevi zapadel v plačilo 15. 06. 2011, je tudi zadnji, dvanajsti obrok, že zapadel v plačilo, in sicer 15. 05. 2012. Obrok, naložen z izpodbijanim sklepom, je sicer nekoliko višji od tistega, ki ga je plačeval v vzporedni zadevi (tu 171,00 EUR, tam 136,84 EUR), vendar tudi pritožbeno sodišče meni, da bo tožnik te obroke zmogel plačati. Pač pa je pritožbeno sodišče glede na pooblastilo iz ZST-1 spremenilo datume zapadlosti prvega in naslednjih štirih obrokov, in sicer tako, da mora tožnik prvi obrok v obravnavani zadevi plačati šele naslednji mesec, ko je plačal zadnjega v vzporedni zadevi (druga alineja 1. točke izreka tega sklepa).

(6) Odločitev o razveljavitvi zadnjega stavka 2. točke izreka izpodbijanega sklepa je posledica dejstva, da ta ne temelji zakonu. Posledica neplačila sodne takse je namreč fikcija umika vloge, za katero je izdan plačilni nalog, ne pa prisilna izterjava sodne takse.