Jedro

Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, če bi tožeča stranka kljub zapornici imela možnost dostopa do svojih nepremičnin s tem, da bi delavci, ki skrbijo za varnost ob bazenu in razpolagajo s ključi sporne zapornice, po s strani tožene stranke zatrjevanem "nalogu" nemudoma omogočili prehod.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni mirni posesti dostopa do "Vile Š.", tako da je namestila zapornico na parc. št. 364 k.o. ter s tem onemogočila tožeči stranki neoviran dostop s prevoznimi sredstvi do njenih apartmajev. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna takoj odstraniti zapornico na parc. št. 364 k.o. in zapornico na parc. št. 375 iste k.o. in ji prepovedalo v bodoče s takšnimi ali podobnimi dejanji posegati v neposredno posest tožeče stranke dostopa do apartmajev s prevoznimi sredstvi oz. peš. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 390.844,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila, v 15-ih dneh.

Zoper ta sklep se tožena stranka po pooblaščenki pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je motila tožečo stranko pri dostopu do njenih nepremičnin. Tožeča stranka ima do svojih nepremičnin v Vili Š. nemoten dostop. Sporna zapornica se nahaja na poti, ki poteka ob bazenu, kjer se zaradi varnosti kopalcev vedno nahaja več pooblaščenih delavcev tožene stranke, odgovornih za reševanje in nudenje prve pomoči. Le-ti imajo tudi ključe sporne zapornice (tudi zaradi eventualnega dostopa rešilca) in nalog, da nemudoma zaradi dostave omogočijo prehod. Ob vstopu v kompleks Turistično naselje S.S., katerega lastnica je tožena stranka, se nahaja zapornica, kot tudi prometni znak, ki omejuje promet v tem kompleksu. Omejitve zaradi sporne zapornice niso nič večje ali ostrejše od omejitev ob vstopu v sam kompleks ter zapornice, ki se nahaja med vhodom v kompleks ter sporno zapornico. Ob že predlaganem zaslišanju republiškega inšpektorja S.I. bi lahko sodišče tudi ugotovilo, da predstavlja nesporno izdano uporabno dovoljenje za bazen pravnomočno odločbo - obstoj pravnomočne upravne odločbe pa daje toženi stranki dovoljenje za postavitev sporne zapornice. Tožena stranka je lastnica nepremičnin, kjer stoji sporna zapornica, le-to je postavila zaradi upravne odločbe in s tem tožeče stranke ni motila, kar vse bi sodišče lahko ugotovilo ob izvedbi predlaganih dokazov. Zaradi varnosti kopalcev so takšne prometne omejitve v poletni kopalni sezoni nekaj povsem običajnega. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da se razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje in izvedbo vseh že predlaganih dokazov (zaslišanje republiškega inšpektorja S.I.).

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka uporabljala dostopno pot po parc. št. 364 k.o. P. za dovoz in dostop do objekta "Vila Š.". 4.7.2003 je tožena stranka na tej dostopni poti postavila zapornico in s tem tožeči stranki onemogočila dotedanji način dostopa in dovoza do navedenega objekta. Razumeti je,da je to dejanje štelo kot motilno dejanje in tožeči stranki zato ugodilo in to z odstranitvijo kar dveh zapornic (na parc. št. 364 in na parc. št. 375, obe k.o. P.). Kot nebistveno je štelo, da ima kopališki mojster tožene stranke ključ, s katerim po potrebi odklene zapornico, saj je z zahtevo (oz. prošnjo) le-temu, da zapornico odklene, spremenjen dotedanji režim dostopa. Menilo je, da ta ne more biti odvisen od zamišljenega režima tožene stranke. Kot odločilno je štelo, da tožena stranka ni predložila upravne odločbe, ki bi jo dovoljevala postavitev zapornice, zgolj sklicevanje na inšpektorja pa ne zadošča. Z ogledom kraja samega je prvostopenjsko sodišče ugotovilo ''sicer nesporno dejstvo postavitve sporne zapornice v urejenem turističnem kompleksu, neposredno ob bazenu, cca 50m pred objektom Vila Š.,ob zapornici je prometni znak okrogle oblike z napisom - dovoljeno za dostavo od 19. do 9. ure - velja od 1.6. do 30.9.'' Zgolj postavljena zapornica, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča (kar je tožena stranka trdila že tekom postopka na prvi stopnji in smiselno ponavlja v pritožbi) ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, če bi tožeča stranka kljub zapornici imela možnost dostopa do svojih nepremičnin s tem, da bi delavci, ki skrbijo za varnost ob bazenu in razpolagajo s ključi sporne zapornice, po s strani tožene stranke zatrjevanem "nalogu" nemudoma omogočili prehod. Sodišče prve stopnje je to zatrjevano dejstvo štelo kot nebistveno, ker da se z morebitno prošnjo kopališkemu mojstru spreminja dotedanji režim dostopa do "Vile Š.". To je sicer res, vendar pa je treba to dejstvo presojati v povezavi z zatrjevano in ugotovljeno ureditvijo v celotnem turističnem kompleksu, z varnostjo kopalcev v poletni sezoni v tem turističnem kompleksu in v zvezi s tem potrebne omejitve ter zahtevo inšpektorja za postavitev zapornice kot pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje bazena ter končno, da imajo pooblaščeni delavci tožene stranke nalog, da nemudoma odprejo sporno zapornico. O vseh teh pomembnih okoliščinah za presojo zatrjevanega motenja posesti izpodbijani sklep nima razlogov in na to pritožba utemeljeno opozarja . Sodišče prve stopnje je sicer opravilo ogled kraja samega in zaslišalo priče o navedenih dejstvih, vendar se do teh ni opredelilo. Tudi ni zaslišalo inšpektorja, ker da z izpovedjo te priče ne bi bila dokazana upravna odločba. V odgovoru na tožbo je tožena stranka trdila, da je morala postaviti zapornico, ker sicer ne bi pridobila uporabnega dovoljenja za obratovanje bazena. Torej drugo okoliščino kot protispisno izhaja iz izpodbijanega sklepa. Zato so vsi pritožbeni razlogi podani. Ob vsem povedanem pa je treba opozoriti še na nerazumljiv izrek izpodbijanega sklepa, v katerem je nasprotje v samem izreku, ko sodišče prve stopnje ugotavlja motenje posesti z namestitvijo zapornice na parc. št. 364 k.o. P., nalaga pa toženi stranki odstranitev dveh zapornic, na parc. št. 364 in na parc. 375, obe k.o. P., izrek izpodbijanega sklepa pa nasprotuje tudi njegovim razlogom, saj tudi iz teh ne izhaja omemba zapornice na parc. št. 375 k.o. P.. S tožbo pa je tožeča stranka zahtevala odstranitev kar treh zapornic (na parc. št. 364, 409 in 375, vse k.o. P.). Vse navedeno je narekovalo sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ( 354.v zv. s 366. čl. ZPP). Napotki sodišču prve stopnje v smislu 360. člena ZPP izhajajo že iz razlogov tega sklepa, z odpravo nasprotja v izreku ter med izrekom in razlogi sklepa ter z opredelitvijo do vseh nakazanih odločilnih dejstev za presojo zatrjevanega motenja posesti tožeče stranke.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.