Jedro

Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 18. 6. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da posledice izpodbijane sodbe v okviru izvajanja poslovnih dejavnosti presegajo znesek 20.000,00 EUR, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ter da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07- slep US) zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije z dne 20.10.2006, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za kulturo z dne 16.1.2007. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ odločil, da mora tožnica najkasneje do 31.1.2007 omogočiti neodplačno razširjanje televizijskega programa A. TV izdajatelju navedenega programa družbi B. d.o.o. do vseh uporabnikov telekomunikacijskega omrežja, in sicer v paketu analogne programske sheme.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revidentka se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za spor o ukrepu inšpektorja za kulturo in medije, s katerim je bilo revidentki naloženo, da omogoči neodplačno razširjanje televizijskega programa A. TV, to pa ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Revizije pa tudi ni mogoče dovoliti po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj revidentka ni izpolnila dokaznega bremena za dovolitev revizije po navedenih točkah.

Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revidentka le zatrjuje, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Ne pojasni pa, za katero pravno vprašanje gre ter zakaj je pomembno, zato po presoji vrhovnega sodišča revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije pa ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Revidentka bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno to tudi izkazati. Šele tako bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.