Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
UEIN v 2. členu določa, da se uredba uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne velja pa predvsem za davčne, carinske ali upravne zadeve. Postopki odmere in izterjave sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) pa tudi po oceni pritožbenega sodišča po svoji naravi ne predstavljajo civilnopravne, temveč upravno zadevo oziroma upravno razmerje.
Pritožba upnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo vlogo za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Ugotovilo je, da gre za izvršitev odločbe, ki se nanaša na dolg iz naslova neplačanih sodnih taks, po svoji naravi pa gre v tem primeru za upravni postopek, ki je iz področja uporabe Uredbe evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 (UEIN) izvzet, zato za odločanje v tej zadevi ni pristojno.
2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnica in sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, in sicer Uredbe Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 (UEIN). Po določbi 1. točke 4. člena te Uredbe je namreč sklep o odmeri stroškov ali izdatkov samostojna odločba. Besedilo 4. člena tudi sicer pojem odločbe, za katero se izda evropski nalog za izvršbo, definira zelo široko in pri tem izrecno omenja odločbe o stroških postopka. Navedena določba pravi, da se lahko posebna odločitev o stroških postopka potrdi kot evropski nalog za izvršbo. Poleg tega je odločitev o stroških odločba o denarnem zahtevku. Da gre za odločbo, ki je primerna za izdajo evropskega naloga za izvršbo, potrjuje tudi določba 8. člena UEIN, ki omogoča izdajo delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo v primeru, če le deli sodne odločbe izpolnjujejo predpostavke UEIN. Iz 8. člena UEIN je mogoče sklepati, da odločitev o stroških ni nujno v akcesorni zvezi z odločitvijo o glavni stvari, da bi se lahko potrdila kot evropski nalog za izvršbo. Sodišče je zato napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo za izdajo evropskega naloga za izvršbo uporabiti celotno UEIN, po kateri je sklep o odmeri takse izrecno omenjen kot odločba, za katero se izda evropski nalog za izvršbo in ne gre za materijo, ki bi bila izvzeta iz področja uporabe UEIN. Sodišče tudi po nepotrebnem navaja, da postopki odmere in izterjave sodnih taks po svoji naravi niso civilnopravni temveč upravni postopki. Tudi ni mogoče v konkretnem primeru uporabiti sklepa VSL I Cpg 507/2011, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, saj se slednji nanaša le na uporabo Zakona o sodnih taksah in Zakona o pravdnem postopku, nikjer pa ne upošteva UEIN. Vendar se UEIN ne uporablja le, kadar ni v nasprotju s slovensko zakonodajo, pač pa velja obratno: zaradi uredbe se uporablja nacionalna zakonodaja le, če ni v nasprotju z uredbo. V primeru kolizije med nacionalnim in evropskim predpisom ima pri uporabi evropski predpis vedno prednost. Najpogostejši izvršilni naslovi so dajatvene sodbe, izdane v pravdnem postopku, izvršljivi pa so tudi sklepi o stroških v teh sodbah. Na splošno pa so izvršilni naslovi v pravdnem postopku sklep o plačilnem nalogu, sklepi zaradi motenja posesti, sklepi o stroških in sklepi o denarni kazni ali izročitvi listine. Sodišče prve stopnje je spregledalo tudi 7. člen UEIN, ki izrecno določa, da se v primeru, ko je izdana sodna odločba o nespornem zahtevku, ki vsebuje izvršljivo odločitev o stroških postopka, kot evropski nalog za izvršbo potrdi tudi odločitev o stroških, če dolžnik obveznosti povrnitve stroškov ni nasprotoval. Iz previdnosti ugovarja tudi trditvi sodišča, da gre za upravno materijo, saj gre za upravno materijo le v primeru, da gre za upravno zadevo, o kateri odloča upravni organ v upravnem postopku, v konkretnem primeru pa je tudi iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa razvidno, da o taksi tako na prvi kot na drugi stopnji odloča pravdno sodišče po pravilih Zakona o pravdnem postopku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o predlogu za izdajo potrdila o evropskem plačilnem nalogu za izvršbo. Upnica je izdajo takega potrdila predlagala v zvezi s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 1 z dne 31.5.2006 (priloga A1), na podlagi katerega je dolžnik dolžan plačati sodno takso v znesku 446,92 EUR. Pravno podlago za odločitev o upničinem predlogu predstavlja Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 31.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju UEIN).
5. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, UEIN v 2. členu določa, da se uredba uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne velja pa predvsem za davčne, carinske ali upravne zadeve. Postopki odmere in izterjave sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) pa tudi po oceni pritožbenega sodišča po svoji naravi ne predstavljajo civilnopravne, temveč upravno zadevo oziroma upravno razmerje. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ti postopki ne tečejo med dvema prirejenima strankama, temveč gre za razmerje med stranko in državo, pri čemer slednja izvaja svojo oblastno funkcijo. Ne držijo pritožbene navedbe, da gre za upravno materijo le v primeru, ko gre za upravno zadevo, o kateri odloča upravni organ v upravnem postopku, saj je ob odsotnosti predpisa, ki določa odločanje v upravnem postopku potrebno upoštevati naravo zadeve. ZST nima določbe o smiselni uporabi določb upravnega kot tudi ne pravdnega postopka, po svoji naravi pa, kot obrazloženo, postopki odmere in izterjave sodnih taks predstavljajo upravno razmerje. Navedenih ugotovitev pritožba s sklicevanjem na 4. člen UEIN ne uspe omajati, saj kljub temu, da se o sodnih taksah običajno odloča skupaj s stroški postopka v civilni zadevi, le-te ne predstavljajo stroškov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zaključek sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za materijo, ki je iz področja uporabe UEIN izvzeta, je tako pravilen, pritožba upnice pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato, potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).