Jedro

Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je 9.500 EUR.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se dajatveni del izpodbijane sodbe (I in II izreka) tako spremeni, da se tožbeni zahtevek v kolikor presega odškodnino v znesku 11.096,00 EUR zavrne, v preostalem pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Sodba se spremeni v stroškovnem delu (III izreka) tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v znesku 3.754,00 EUR, v nespremenjenem delu se odločitev o stroških postopka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 449,82 EUR stroškov pritožbenega postopka v petnajstih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavezalo toženo stranko, pri kateri je imel delodajalec tožeče stranke zavarovano svojo odškodninsko odgovornost, da mora tožeči stranki izplačati iz naslova nepremoženjske škode znesek 18.750,00 EUR in iz naslova premoženjske škode 1.733,01 EUR. Ugotovilo je, da je tožnica iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem upravičena do 9.000,00 EUR odškodnine, za strah do 750,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti do 9.000,00 EUR. Tožbeni zahtevek iz naslova plačila odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti je zavrnilo. Ugotovilo je tudi, da je tožeča stranka iz naslova premoženjske škode upravičena do povračila izpada dohodka v višini 43,03 EUR, za tujo pomoč 560,00 EUR, iz naslova povrnitve stroškov prevozov pa znesek 1.129,98 EUR.

2. Odločitev sodišča v ugodilnem delu sodbe iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da na prvi stopnji dosojeno odškodnino iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zniža na znesek 4.500,00 EUR, iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti na 1.800,00 EUR in na povračilo premoženjske škode iz naslova potnih stroškov na znesek 243,31 EUR. Hudih bolečin v času poškodbe tožnica ni trpela le nekaj minut, začasne zmerne telesne bolečine je trpela šest mesecev. Zdravljenje poškodbe je potekalo konzervativno s fizioterapijo in je vključevalo zgolj še diagnostiko z dvakratnim RTG in MR artografijo ramena ter preglede pri zdravniku. Tožnica zaradi poškodbe ni utrpela anatomskih posledic, saj se je pretrganina zarasla v anatomskem položaju, zmerne bolečine, ki se pojavljajo v desnem ramenu pa niso v vzročni zvezi s poškodbo, ampak so posledica predhodno prisotnih degenerativnih sprememb v desni rami. Ker tožnica trpi le funkcionalne posledice zaradi brazgotinjenja delno pretrgane tetive in ima zaradi tega zmanjšano gibljivost desnega ramena, so njene splošne življenjske aktivnosti zmanjšane namreč za največ 2 %. To zmanjšanje se kaže kot zmerne težave pri pomivanju oken, obešanju perila in drugih aktivnostih z rokami nad nivojem ključnice. Zato bi bila iz tega naslova lahko upravičena do največ 1.800,00 EUR odškodnine. V zvezi s stroški za prevoze izpostavlja, da je že v odgovoru na tožbo specificirala potne stroške, do katerih je upravičena tožeča stranka v zvezi z zdravljenjem poškodbe, ki je predmet tega postopka, in da je njeno oceno v celoti podprl tudi izvedenec medicinske stroke. Tožnica je torej v zvezi s poškodbo, ki je predmet tega postopka, prevozila 657,60 km. Sodišče je kot ceno za kilometer uporabilo 0,37 EUR, kar pomeni znesek 243,31 EUR, v presežku zahtevek ne more biti utemeljen.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba tožene stranke utemeljeno izpostavlja, da je sodni izvedenec v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 20. 10. 2018 zapisal, da so tožničine bolečine, ki so bile vezane na poškodbo, ki je predmet tega pravdnega postopka, izzvenele po opravljeni vodeni rehabilitaciji do konca zdravljenja, ki je potekalo od 22. 5. 2015 do 9. 12. 2015, skupaj torej šest mesecev. V šestmesečnem obdobju po poškodbi je največ nekaj minut po poškodbi trpela hude telesne bolečine, nato pa so se občasno pojavljale zmerne bolečine do konca zdravljenja (9. 12. 2015 – šest mesecev), ki so bile najprej vsakodnevne med gibanjem desnega ramen, približno dva meseca, kasneje so postopoma do konca zdravljenja povsem izzvenele. Ker je v času zdravljenja poškodbe trpela nevšečnosti kot so: 18 pregledov pri osebnem zdravniku, dvakrat RTG desnega ramena, štirikrat pregledi pri travmatologu, MR artografija desnega ramena, opravila tri sklope fizikalnih terapij, skupaj 27 dni in EMG preiskavo zgornjih udov, je upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih negmotnih škod, tožnica iz tega naslova lahko upravičena do največ 6.000,00 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu delno ugodilo in ugodilni del sodbe v delu, ki se nanaša na plačilo telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, znižalo na 6.000,00 EUR.

6. Pritožba je delno utemeljena tudi v delu, kjer sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava pri presoji višine odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Poškodba, delna pretrganina tetive mišice desnega ramena, se je zarasla brez anatomskih posledic. Tožnica ima funkcionalne posledice zaradi brazgotinjenja delno pretrgane tetive, kar se kaže v zmanjšani gibljivosti desnega ramena. To zmanjšanje se kaže v obliki zmernih težav pri pomivanju oken, obešanju perila in drugih aktivnostih z rokami nad nivojem ključnice. Primerna odškodnina je zato glede na uveljavljeno sodno prakso 3.500,00 EUR. V presežku je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje spremenilo in nad zneskom 3.500,00 EUR zavrnilo zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

7. Sodišče prve stopnje je nekritično sprejelo specifikacijo potnih stroškov tožeče stranke kljub temu, da se je tožena stranka v odgovoru na tožbo opredelila do potnih stroškov, povezanih s poškodbo desnega ramena. Njene navedbe je skoraj v celoti podprl tudi sodni izvedenec medicinske stroke, kjer je specificiral nevšečnosti, ki jih je prestajala med zdravljenjem. Ob tem, da je znano, da tožnica prebiva v X., kraj opravljanja zdravstvenih storitev pa je razviden iz medicinske dokumentacije, ki je v spisu. Oddaljenost med temi kraji je mogoče preveriti na internetu. Zato tudi pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožnica upravičena do potnih stroškov za 657,60 km, ob ceni kilometra 0,37 EUR. To predstavlja znesek 243,31 EUR. V presežku do 1.129,98 EUR je tožbeni zahtevek iz naslova plačila premoženjske škode zavrnilo.

8. Ker je sodišče v pretežni meri ugodilo pritožbi tožene stranke, je ponovno odločalo tudi o stroških postopka na prvi stopnji. Tožeča stranka je na prvi stopnji uspela v 72 % (po temelju v celoti in po višini s 44 %). Zato je upravičena do 4.020,00 EUR stroškov postopka. Tožena stranka, ki je na prvi stopnji uspela z 28 %, pa do 266,00 EUR (stroški za priče 55,74 EUR, stroški za delo sodnega izvedenca 894,80 EUR). Po opravljenem pobotu je presežek, kot sledi iz II. točke izreka, naložilo v plačilo toženi stranki.

9. Glede na vse navedeno in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je na podlagi določila 353. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno v nespremenjenem delu zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu.

10. Temelj tožbenega zahtevka v pritožbenem postopku ni bil sporen. Po višini je tožena stranka izpodbijala tožbeni zahtevek za znesek 12.586,66 EUR in uspela v 88 %. Njene stroške predstavlja taksa za pritožbo v znesku 459,00 EUR. Zato je tožeča stranka dolžna plačati 449,82 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.