Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi in (II.) odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.
2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov.
3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v celoti, pravilno in popolnoma obrazložilo svojo odločitev, zato se višje sodišče v izogib ponavljanju na razloge sodišča prve stopnje sklicuje, zaradi odgovora na pritožbo pa navaja kot sledi.
7. V izvršilnem naslovu je dolžnici (toženi stranki) naložena izpraznitev nepremičnine v roku 90 dni po pravnomočnosti odločbe pod izvršbo. Stanovanjski zakonik – SZ-1 v 112. členu določa, da lahko lastnik stanovanja odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 90 dni (prvi odstavek), lastnik pa ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98. členu SZ-1. SZ-1 v 98. členu določa, da ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 275/2013 z dne 20. 5. 2013 (A2) nima izvršilnega naslova. Po določbi tretjega odstavka 26. člena ZIZ velja, da če je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti obveznost pod pogojem, da upnik hkrati izpolni obveznost proti njemu, dovoli sodišče izvršbo, če upnik v predlogu za izvršbo opiše dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, upoštevajoč citirane določbe SZ-1 ter tretjega odstavka 26. člena ZIZ, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ne obstoji ugovorni razlog iz 3. točke 55. člena ZIZ.
8. Pritožnica torej nima prav, ko v pritožbi zatrjuje, da bi moralo sodišče v tem postopku razčistiti vsa sporna vprašanja in to povezuje z načelom učinkovitosti sodnih postopkov. V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi iz 55. člena ZIZ. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika. S tem je višje sodišče vnaprej odgovorilo tudi na pritožničino novedbo o uporabi trditvenega in dokaznega bremena.
9. Kar se tiče ugovora pobotanja glede stroškov, se višje sodišče tudi v tem delu pridružuje razlogom sodišča prve stopnje. Pogoji za materialnopravni pobot, ki je edini možen v izvršilnem postopku, niso samo vzajemnost, istovrstnost in dospelost terjatve (311. člen Obligacijskega zakonika – OZ), temveč tudi iztožljivost (314. člen OZ) in po ustaljeni sodni praksi ter pravni teoriji(1) tudi likvidnost terjatve. Ni sporno, da ta pogoj ni izpolnjen. Ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ ni podan.
10. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Op. št. (1): M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, 2003, stran 392.