Jedro

Zahteva, naj tožnik eni vlogi priloži dve pooblastili za zastopanje, bi bila izrazito formalistična in neutemeljena, saj se praviloma tožba in nasprotna tožba tudi obravnavata skupaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo nasprotno tožbo tožnika, vloženo dne 30. oktobra 2008. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da ob vložitvi nasprotne tožbe zanjo ni bila plačana sodna taksa ter da pooblaščenec tudi ni predložil pooblastila za vložitev nasprotne tožbe, čeprav bi moral izkazati pooblastilo za vsako zadevo posebej in sicer tako za vložitev odgovora na tožbo kot za nasprotno tožbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi skupaj s stroškovno posledico. V pritožbi tožnik navaja, da je odgovor na tožbo in nasprotno tožbo vložil v eni vlogi (in sicer oboje pod opr. št. P 1), ki ji je priložil tudi pooblastilo za zastopanje. Tožnik nasprotne tožbe ni vložil kot samostojne tožbe, zato je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Tolmačenje določbe 98. člena in 105a. člena v zvezi s 108. členom ZPP na način, kot je to storilo sodišče, je po mnenju pritožbe izrazito formalistično in življenjsko popolnoma neutemeljeno. Tožnik je vlogi, ki je vsebovala odgovor na tožbo in nasprotno tožbo, priložil pooblastilo, kar je razvidno iz povratnice (katere fotokopijo tožnik prilaga pritožbi) in iz dejstva, da sodišče tožnika ni pozvalo na predložitev pooblastila za odgovor na tožbo. Neutemeljeno je zato zahtevati od tožnika, naj eni vlogi priloži kar dve pooblastili za zastopanje. Druga pritožbena navedba se dotika obrazložitve sodišča, da tožnik ni plačal sodne takse za nasprotno tožbo. V zvezi s tem pritožba pravi, da sodišče tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni izdalo plačilnega naloga, izdalo ga je šele po tem in v njem navedlo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso, pri čemer je štelo, da je bila tožba umaknjena, ker da taksa za postopek na prvi stopnji ni bila plačana.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je tožnik z vlogo z dne 30. oktobra 2008 podal odgovor na tožbo, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici vodi pod opr. št. P 1, hkrati pa je z isto vlogo vložil še nasprotno tožbo, s katero je zahteval dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, plačilo preživnine zanj in ureditev stikov med otrokom in njegovo materjo (v predmetni zadevi toženo stranko). Kot že rečeno, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ob vložitvi nasprotne tožbe ni bila plačana sodna taksa in da tožnikov pooblaščenec ni predložil pooblastila za vložitev nasprotne tožbe, čeprav bi moral izkazati pooblastilo za vsako zadevo posebej, in sicer za odgovor na tožbo in za nasprotno tožbo. Sodišče je torej nasprotno tožbo zavrglo sklicujoč se na določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki govorijo o pooblastilu (98. člen) in določbe, ki urejajo obveznost plačila sodne takse (105a. člen). Kar se tiče neplačila sodne takse pritožba utemeljeno opozarja na določbo 2. odstavka 105a. člena ZPP, ki določa, da mora biti sodna taksa plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, le-ta pa pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku ni bil izdan. Šele če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse, se tožba šteje za umaknjeno in se jo zavrže (3. odstavek 105a. člena ZPP), zato je odločitev o zavrženju nasprotne tožbe iz tega razloga nezakonita.

Po oceni pritožbenega sodišča pa je nepravilna tudi odločitev za zavrženje nasprotne tožbe zaradi nepredložitve pooblastila. Kot poudarja pritožba, je tožnik z isto vlogo odgovoril na tožbo in vložil tudi nasprotno tožbo, tej vlogi pa je priložil tudi pooblastilo za zastopanje (dokaz za to je fotokopija povratnice v prilogi A1). Sodišče prve stopnje je to njegovo vlogo fotokopiralo in jo kot nasprotno tožbo vpisalo pod svojo opravilno številko, ni pa fotokopiralo tudi pooblastila. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila zahteva, naj tožnik eni vlogi priloži dve pooblastili za zastopanje, izrazito formalistična in neutemeljena, saj se praviloma tožba in nasprotna tožba tudi obravnavata skupaj. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču A. Galiča (Komentar Zakona o pravdnem postopku - 2. knjiga, str. 177), da je pooblaščenec toženca na podlagi pooblastila za zastopanje v pravdi upravičen vložiti tudi nasprotno tožbo, kar pomeni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju nasprotne tožbe zaradi nepredložitve pooblastila nepravilna. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje z navodilom, naj sodišče najprej preveri ustreznost pooblastila za zastopanje tožnika, ki se nahaja v pravdnem spisu P 1, nato pa ga fotokopira in napravi uradni zaznamek o tem, kje se nahaja original pooblastila za zastopanje tožnika. Skladno z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških tožnika pridržalo za končno odločbo.