Jedro

Ker se tožničin zahtevek, ki je bil s pravnomočno sodbo v celoti zavrnjen, ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev njene solastninske pravice na nepremičnini v idealnem deležu ene petine in izstavitev zemljiškoknjižne listine, povzet v izreku prvostopenjske sodbe, sodišče druge stopnje pa je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, sklicujoč se v njej na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na zmotno uporabo materialnega prava kot uveljavljana revizijska razloga. Predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Tožnica je vložila tožbo z zahtevkom za ugotovitev solastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine 6.10.1995 – to je še v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77). Ta zakon je bil razveljavljen z uveljavitvijo novega ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99) 14.7.1999 (503. člen). V tej zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku izdalo sodbo 26.9.2005 in je v skladu s prehodnimi določbami tudi samo že moralo uporabiti novi ZPP, uporaba katerega velja za vse njegove določbe razen izjem iz 499. člena. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu.

Procesna predpostavka za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih, med katere spada obravnavani spor, je med drugim tudi vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe, ki mora po drugem odstavku 367. člena ZPP presegati 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Ker se tožničin zahtevek, ki je bil s pravnomočno sodbo v celoti zavrnjen, ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).

V tej zadevi je tožnica v tožbi ocenila vrednost spora z zneskom 1,000.000 SIT, ki je ostala nespremenjena ves čas do konca postopka. Taki oceni bi namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena tedaj veljavnega ZPP/77 lahko ugovarjala, vendar tega ni storila. Zato taka ocena vrednosti spora v tožbi veže tudi revizijsko sodišče (drugi odstavek 186. člena ZPP/77 oziroma sedaj drugi odstavek 180. člena ZPP). Ker znesek 1,000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR) ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena in jo je zato bilo treba na podlagi določbe 377. člena istega zakona zavreči.