Jedro

Po preteku roka iz 2. odst. 50. člena ZLPP ni mogoče s spremembo pravočasno vložene tožbe začeti uveljavljati nov tožbeni zahtevek, temelječ sicer na revizijskem poročilu, toda na drugačni dejanski in pravni podlagi od tistih, na katerih so temeljili tožbeni zahtevki v pravočasno vloženi tožbi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugodilo tudi tožbenemu zahtevku na razveljavitev prodajne pogodbe z dne 6.12.1991, sklenjene med družbenim premoženjem v družbi A. p. d.o.o. in delavci družbeniki, na podlagi katere je družbeno premoženje odkupilo deleže zasebnih družbenikov.

Na pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje o razveljavitvi zgoraj navedene pogodbe razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo. Menilo je, da je tožeča stranka razširila tožbo z omenjenim tožbenim zahtevkom po preteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka iz 50. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje v celoti zavrne.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS štev.

55/92...1/96; v nadaljevanju: ZLPP) določa v 2. odstavku 50. člena, da začne družbeni pravobranilec v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila ustrezen postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti posameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega premoženja, če v revizijskem postopku niso bila ugotovljena oškodovanja družbene lastnine po 48.a členu zakona, oceni pa, da gre za oškodovanje po 48. členu zakona.

Pritožbeno sodišče je odločalo na podlagi v tožbi zatrjevanega dejstva, da je tožeča stranka prejela revizijsko poročilo iz 1. odstavka 48.b člena ZLPP 2.11.1993. S tem, da je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno na pošto 2.12.1993, jo je vložila v zgoraj navedenem roku (2. odstavek 113. člena ZPP). V tožbi pa ni uveljavljala zahtevka, glede katerega je pritožbeno sodišče tožbo zavrglo. Uveljavljati ga je začela šele s pripravljalno vlogo, vloženo na naroku za glavno obravnavo dne 31.5.1994. Tudi ta zahtevek je utemeljevala z ugotovitvami revizijskega poročila, vendar ga je temeljila na drugačni dejanski in pravni podlagi od tiste, na kateri je temeljila tožbene zahteke v tožbi.

Tožeča stranka zmotno meni v reviziji, da za varovanje roka iz 2. odstavka 50. člena ZLPP zadostuje že vložitev tožbe v roku. Stališču revizije bi bilo možno pritrditi, če bi tožeča stranka med postopkom spremenila tožbeni zahtevek in bi na dejanski podlagi, zatrjevani že v tožbi, začela zahtevati nekaj drugega. Začeti zahtevati na podlagi popolnoma novih dejstev, sicer navedenih v revizijskem poročilu, poleg v tožbi zahtevanega še nekaj drugega pa je vložitev nove tožbe, pa čeprav jo je tožeča stranka vložila v obliki razširitve tožbe. Tudi takšna vložitev tožbe je časovno omejena z rokom iz 2. odstavka 50. člena ZLPP. Zato je pritožbeno sodišče ravnalo prav, da je sodbo sodišča prve stopnje v 3. točki izreka razveljavilo in tožbo v ustreznem delu zavrglo.

V reviziji uveljavljani revizijski razlogi zato niso podani. Ker tudi ni revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).