Jedro

Iz ustaljenih stališč Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne presoja pa primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Sklep Javnega sklada RS za podjetništvo št. G18/00602-1 z dne 22. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

III.V presežku se stroškovni zahtevek tožeče stranke zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Javni sklad RS za podjetništvo (v nadaljevanju Sklad oziroma toženec) je s sklepom št. G18/00602-1 z dne 22. 2. 2021 zavrnil vlogo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) za odobritev garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 + 2018). Iz obrazložitve izhaja, da je vloga tožnika prejela 72 od 100 možnih točk, kar je prejelo tudi preostalih 6 vlagateljev. Ker je skupna vrednost predvideno odobrenih garancij vlagateljev presegla razpoložljiva sredstva, so v skladu z razpisnimi pogoji imele prednost vloge, ki so pridobile več točk pri merilih z vrstnim redom: dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje, neposredna prodaja izven trga RS/čisti prihodki od prodaje in povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. 6 vlog z doseženimi 72 točkami je izpolnjevalo dodatni pogoj za dodelitev garancije, medtem ko vloga tožnika tega pogoja ni izpolnjevala in je bila izločena. V nadaljevanju obrazložitve so navedeni posamezni kriteriji in število točk, ki jih je tožnikova vloga prejela s strani komisije.

2.Toženec je o tožnikovi vlogi za odobritev garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 + 2018) odločil drugič: prvič je bila namreč vloga tožnika zavrnjena s sklepom št. G18/00602-1 z dne 21. 9. 2018, ki ga je v postopku upravnega spora tukajšnje sodišče odpravilo s sodbo opr. št. II U 314/2018 z dne 13. 1. 2021 in zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek z navodilom, da je treba v ponovnem postopku opraviti točkovanje vloge tožnika in v obrazložitvi vloge, v kolikor bo vloga tožnika zavržena oziroma ne bo odobrena, argumentirano navesti razloge za svojo odločitev.

Tožbene navedbe

3.Zoper sklep št. G18/00602-1 z dne 22. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijan sklep ali izpodbijana odločitev) tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je toženec sprejel isto odločitev kot v sklepu št. G18/00602-1 z dne 21. 9. 2018. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo, nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, izpodbijane odločitve pa prav tako ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Sklep je tudi arbitraren in očitno napačen, kar pomeni kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Po mnenju tožnika je ocena oz. število točk, ki jo je tožniku priznal toženec, pri merilu št. 7. "Namen projekta" neutemeljena, nepravilna in neobjektivna. Toženec je tožniku v tem oziru ponovno priznal le 7 točk od možnih 15 točk, ker je ocenil, da se bo z realizacijo projekta zagotovila zgolj modernizacija proizvodnih procesov. Ta ocena je prenizka, saj bi moral tožnik po tem kriteriju dobiti največje število točk, to je 15 točk. Tožnik je namreč že v poslovnem načrtu na strani 7 navedel kakšne nove proizvode, ki so plod lastnega razvoja, bo financiral s predlaganimi proizvodnimi linijami, in sicer: B. (celotna nova linija B., že pridobljen bio certifikat); keksi s postopoma razgradljivimi sladkorji (8 do 12 ur) in keksi brez dodanega sladkorja; raznovrstni novi keksi, ki jih bodo zaradi novih strojev lahko izdelovali; novo raznovrstno pakiranje prav tako zaradi nakupa dveh novih pakirnih strojev; razvoj in nadgradnja sicer znanega izdelka - krušne drobtine; razvoj in nadgradnja izdelka Popcorn; proizvodnja raznovrstnih napihnjenih (puffed) izdelkov strukture kot npr. smoki in izdelava povsem novega (v svetovnem smislu) slanega prigrizka, ki ni le da ni škodljiv, temveč je dejansko zdrav, saj je njegova glavna sestavina super živilo - bučna semena. Tožnik v tožbi pojasnjuje, kako bo uvedba novih izdelkov omogočila prehod na tržišče in katere stroje in proizvodnje linije bi načrtovana investicija zajemala, novosti pa so bile v finančnem delu poslovnega načrta posebej označene. Prijavi na razpis je bilo priloženo tudi Zlato priznanje GZS za 2 izdelka odlične kakovosti z dne 1. 2. 2018 in prijava nove blagovne znamke A. (čips narejen iz bučnih semen) pri Uradu za intelektualno lastnino z dne 14. 8. 2018, saj gre za novost na svetovnem trgu. Toženec sploh ne pojasni, zakaj naj v konkretnem primeru ne bi šlo za nove proizvode. Odločitev je nestrokovna, saj vse novosti niso keksi, ampak gre še za popcorn, snack in drobtine. Prav tako so napačne ugotovitve toženca glede nove tehnološke opreme in kadrovske zasedbe tožnika. Glede na vsebino zastavljenega projekta, bi moral toženec tožniku po kriteriju št. 7. "Namen projekta" priznati maksimalno število točk, kajti realizacija projekta bi tožniku omogočila uvedbo novih proizvodov, ki so plod njegovega lastnega razvoja. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe tožene stranke

4.Toženec je sodišču posredoval upravni spis, vložil pa je tudi odgovor na tožbo, v katerem je prerekal navedbe iz tožbe in se zavzemal za njeno zavrnitev. Navaja, da je v postopku javnega razpisa vseh 7 vlog doseglo prag 72 točk, vseh 7 vlog pa je doseglo tudi maksimalno število točk pri merilu pod zaporedno št. 3: "Dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje podjetja", medtem ko je vloga tožniku pri merilu zaporedna št. 6. "Neposredna prodaja izven trga RS v 2017 (čisti prihodki od prodaje v tujino/čisti prihodki od prodaje)" edina dosegla 0 točk in bila zaradi tega izločena. V zvezi s tožbenim očitkom o prenizkem točkovanju po merilu št. 7. "Namen projekta" navaja, da v okviru navedene kategorije komisije ocenjuje neposredni učinek realizacije projekta na proizvodne procese podjetja in njihove izdelke/storitve. V koliko se z realizacijo projekta zagotovi nemoteno poslovanje podjetja, podjetje ne dobi nobene točke; v kolikor se zagotovi modernizacija proizvodnih procesov, se podjetju dodeli 7 točk; v kolikor se z realizacijo projekta zagotovi uvedba novih proizvodov/storitev, ki jih omogoči predmet investicije, se podjetju dodeli 10 točk; v koliko pa se z realizacijo projekta zagotovi uvedba novih proizvodov/storitev, ki so plod lastnega razvoja, se podjetju dodeli 15 točk. Iz predstavitve nakupa nove tehnološke opreme tožnika na strani 21 in 22 poslovnega načrta pod naslovom "Natančen opis projekta (investicije)" in iz opisa projekta ter navedb načrtovanih upravičenih stroškov projekta (točka XI prijavnega lista) izhaja, da se v okviru projekta načrtuje nakup več različne opreme, ki se v glavnini nanaša (izjema 3 postavke od 24 postavk), na posodobitev že obstoječe proizvodnje keksov, kar izhaja tudi iz zapisa v poslovnem načrtu na strani 22 pod naslovom "Vrsta tehnologije". Iz opisa stranke v poslovnem načrtu v točki "1.7. Opis projekta" izhaja, da se v okviru projekta načrtuje nakup več različne opreme v skupni vrednosti 450.000,00 EUR. Večina naštetih postavk nove tehnološke opreme (21 od 24 postavk; dva električna viličarja, ročni paletni viličar, računalniška oprema, pisarniško pohištvo, trije silosi, dva hladilnika, stroj za oblikovanje keksov, spiralni in planetarni mešalec za testo, dve rotacijski peči, 20 pekarskih vozičkov, 800 pekarskih pladnjev, stroj za nanašanje sadnih nadevov in sestavljanje keksov, pakirni stroj, stroj za ovijanje palet, tiskalnik etiket), se nanaša na posodobitev že obstoječe proizvodnje keksov in posodobitev poslovnih prostorov (garderobna omara, pisarniško pohištvo, umivalniki in pomivalni koriti). Stranka nove tehnološke opreme ne predstavi podrobno, tako z vidika vrednosti posamične opreme, dobavitelja kot predvidenega datuma dobave in njene vloge pri uvedbi novih proizvodov. Prav tako iz vloge ne izhaja podrobna predstavitev lastnega razvoja novih izdelkov. V vlogi je priloženo poročilo zunanje izvajalke o razvojni dejavnosti podjetja z dne 30. 6. 2018, ki se nanaša zgolj na že uveljavljeno proizvodnjo keksov. Na podlagi vsega tega je komisija ocenila, da bo z realizacijo projekta zagotovljena zgolj modernizacija proizvodnih procesov. Stranka v predstavitvi kadrovske zasedbe tudi ne predstavi vseh referenc in izkušenj iz dosedanjega delovanja. Upoštevajoč vse navedeno in v skladu z razpisnimi pogoji, je komisija korektno in pravilno postopala pri celotni obravnavi vloge, zato naj sodišče tožbo tožnika v celoti zavrne.

Izvedba glavne obravnave

5.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 51. člena ZUS-1 in določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je zaslišalo tožnika. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenosti postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah.

6.Na narok dne 18. 6. 2024 je v imenu toženca pristopil mag. C. C., ki se je zavezal, da bo sodišču v roku 3 dni poslal ustrezno pisno pooblastilo. Dne 21. 6. 2024 je sodišče prejelo pooblastilo toženca, iz katerega pa ni izhajalo, ali ima pooblaščenec, ki je pristopil na narok, pravniški državni izpit (potrdilo o PDI ni priloženo). Sodišče je zato toženca pozvalo, da izkaže ustrezno pravno kvalifikacijo pooblaščenca, sicer bo sodišče štelo, da procesno dejanje (zastopanje na naroku za glavno obravnavo) ni bilo opravljeno (tretji odstavek 87. člena ZPP in drugi odstavek 90. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O tem, da mora imeti oseba, ki v imenu tožene stranke pristopi na narok, v primeru, da ne gre za zakonitega zastopnika, pravniški državni izpit, sicer se bo štelo, da ta dejanja niso bila opravljena, je bil toženec poučen že v vabilu na narok (list. št. 35 spisa). Toženec v postavljenem roku ni izkazal (na poziv sodišča z dne 21. 6. 2024 se ni odzval), da je imel mag. C. C. opravljen pravniški državni izpit, takšnih dejanj pa toženec naknadno tudi ne more odobriti, zato je sodišče štelo, da procesno dejanje (zastopanje na naroku za glavno obravnavo) ni bilo opravljeno, in da torej toženec na narok ni pristopil (drugi odstavek 158. člena ZUS-1). Prav tako sodišče posledično ni upoštevalo navedb, ki jih je pooblaščenec toženca podal na naroku dne 18. 6. 2024.

7.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpis iz razpisa Uradnega lista RS št. 9/2018, Ob-1362/18, str. 418-426 (dokaz A2), prijavni list tožeče stranke za produkt P1 plus 2018 (dokaz A3/1), sklep Slovenskega podjetniškega sklada št. G18/00602-1 z dne 22. 2. 2021 (dokaz A3/2 in dokaz A6), tožbo tožeče stranke z dne 24. 10. 2018 (dokaz A4), sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek v Mariboru, opr. št. II U 314/2018-14 z dne 13. 1. 2021 (dokaz A5), odgovor na vlogo za ponovno proučitev izdanega sklepa z dne 3. 10. 2017 (dokaz A7), merila za izbor končnih upravičencev (dokaz A8), poslovni načrt (tekstualni del) s prilogami (dokaz A9), finančno prilogo k poslovnemu načrtu za leto 2018 (dokaz A10), zloženka za izdelek A. snack (dokaz A11), predstavitev izdelka A. snack (dokaz A12), predstavitev tožeče stranke in njenih proizvodov (dokaz A13), izpis s spletnega medija Instagram za promocijo izdelka A. snack (dokaz A14), fotografije in poročilo o degustaciji v trgovini Spar (dokaz A15), izpis iz spletne trgovine Spar (dokaz A16), elektronsko korespondenco - Obvestilo o rezultatih izbora najbolj inovativnih živil leta 2020 (dokaz A17), vrečko A. snack (dokaz A18 in A19), e-dopis direktorja tožeče stranke (dokaz A20), izpis s spletnega mesta Facebook za promocijo izdelka A. snack (dokaz A21), sklep Slovenskega podjetniškega sklada št. G18/00602 z dne 21. 9. 2018 (dokaz A22) ter vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu. Prav tako je sodišče zaslišalo zakonitega zastopnika tožnika kot stranko.

8.Dokazni predlog tožnika po pridobitvi in vpogledu v upravni spis opr. št. II U 314/2018 je sodišče zavrnilo kot nepotreben, saj je tožnik v spis že predložil sodbo naslovnega sodišča, ki je po oceni sodišča zadostovala za seznanitev sodišča s predhodnim postopkom upravnega spora med tožnikom in tožencem.

Sodna presoja

9.Tožba je utemeljena.

10.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.

11.Po presoji vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj, dokaznega postopka kot celote in ob upoštevanju obsega sodne presoje po uradni dolžnosti, sodišče zaključuje, da je tožba tožnika utemeljena, kot obrazloženo v nadaljevanju.

12.V obravnavani zadevi ni sporno, da se je tožnik z vlogo z dne 1. 9. 2018 prijavil na Javni razpis P1 + 2018 - garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (v nadaljevanju Javni razpis). Navedeni Javni razpis je bil objavljen v skladu z 22. členom Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), ki v prvem odstavku citiranega člena določa, da mora javni razpis poleg ostalih pogojev vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje izberejo prejemniki ali prejemnice. Prav tako v postopku ni sporno, da je o vlogi tožnika toženec prvič odločil s sklepom št. G18/00602-1 z dne 21. 9. 2018, odločitev toženca pa je bila odpravljena s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 314/2018 z dne 13. 1. 2021 iz razlogov neustrezne obrazloženosti v delu, v katerem se je odločitev nanašala na obrazložitev v zvezi z merili za izločitev tožnikove vloge (iz obrazložitve ni bilo jasno kateri dodatni pogoj je izpolnjevalo 6 vlog z 72 točkami, ki ga tožnikova vloga ni izpolnjevala in je bila zato izločena), neobrazložena pa je bila po presoji sodišča tudi odločitev glede kriterija št. 7 "Namen projekta" (toženec se ni opredelil do pravnorelevantnih dejstev, to je navedb tožnika v vlogi, da namerava poleg že uveljavljene proizvodnje keksov uvesti tudi nove vrste keksov, posodobiti proizvodno linijo za drobtine in Popcorn ter uvesti povsem nov slan prigrizek - čips iz bučnih semen). O vlogi tožnika je nato toženec odločil drugič, in sicer s sklepom G18/00602-1 z dne 22. 2. 2021, ki je predmet sodne presoje v predmetnem upravnem sporu in v katerem za toženca ostaja sporno točkovanje po kriteriju št. 7 "Namen projekta", po katerem je toženec vlogo tožnika točkoval s 7 točkami.

13.Primarno sodišče v zvezi z obsegom sodne presoje v primeru postopkov javnega razpisa pojasnjuje, da gre v postopku javnega razpisa za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

14.Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilno uporabo materialnega in procesnega zakona, zato bo odločitev odpravljena le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna. Po ustaljeni sodni praksi je sodna presoja zakonitosti izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov torej zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. To izhaja tudi iz ustaljenih stališč Vrhovnega sodišča RS, ki izpostavljajo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne presoja pa primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.

15.Dodatno, da bi bil preizkus odločbe izdane v postopku javnega razpisa sploh mogoč, pa mora biti odločba obrazložena v skladu z merili iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

16.V predmetnem postopku tožnik graja odločitev toženca oziroma njegovo točkovanje po kriteriju št. 7 "Namen projekta" kot zmotno in s tem v svojem bistvu zahteva presojo sodišča o pravilnem točkovanju po navedenem kriteriju.

17.Točkovanje projektov predstavlja strokovno opravilo organa odločanja. Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je tako v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo ustrezni strokovnjaki. A ne glede na to, morajo biti pri vsakem izmed točkovanj v odločitvi navedeni razumni argumenti, zakaj je prijavitelj, glede na vsebino svoje vloge, pri posameznem merilu prejel določeno število točk, to pa ravno iz razloga, da lahko stranka kasneje vloži ustrezno pravno sredstvo, in da lahko v posledici presojo izpodbijanega akta v primeru vložitve tožbe presoja tudi sodišče.

18.Iz vsebine javnega razpisa (dokaz A2) izhaja, da je namen javnega razpisa hitrejše, lažje in cenejše pridobivanje bančnih kreditov, ki zagotavljajo rast in razvoj MSP preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanja obratnega kapitala v povezavi z investicijami in razvojnim projektom. Podjetjem je tako omogočeno konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje financiranja obratnih sredstev, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega ter ohranjanje novih delovnih mest in spodbujanje zasebnih vlaganj ter krepitev razvojno tehnoloških rešitev v podjetju. V nadaljevanju nato razpisna dokumentacija podrobneje opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko podjetja kandidirajo na javnem razpisu, datume in način oddaje vlog ter podrobno razdelana merila s točkovanjem ("Poglavje III. Merila za izbor končnih prejemnikov", ki so sestavni del razpisne dokumentacije).

19.V merilu št. 7 je predvideno točkovanje po "Namenu projekta": prijavitelj po tem kriteriju ne prejme nobene točke, v kolikor se z realizacijo projekta zagotovi nemoteno poslovanje podjetja; v kolikor se z realizacijo projekta zagotovi modernizacija proizvodnih procesov prijavitelj prejme 7 točk; če realizacija projekta omogoči uvedbo novih proizvodov/storitev prijavitelj prejme 10 točk, če pa realizacija projekta omogoči uvedbo novih proizvodov/storitev, ki so plod lastnega razvoja oz. uporabe storitev industrijskega oblikovanja (potrebno je prikazati, koliko sredstev so vložili v raziskave in razvoj novih proizvodov/storitev), prijavitelj prejme 15 točk.

20.V poslovnem načrtu (tekstualni del) (dokaz A9), ki je sestavni del vloge tožnika za prijavo na javni razpis, je tožnik v točki 1.3. "Predstavitev podjetja", "Najpomembnejši izdelki - storitve podjetja" (str. 6 in 7) v okviru projekta zapisal "NOVOSTI; Oprema, ki jo nameravajo kupiti, bo izboljšala storilnost, dobičkonosnost, izboljšala kvaliteto, povečala proizvodne kapacitete, omogočila izdelavo keksov na osnovi receptur, ki jih razvijajo sami in nenazadnje pozitivno vplivala tudi na ohranjanje okolja. V več kot četrt stoletja dolgem delovanju so razvili številne izdelke, ki pa jih zaradi pomanjkanja kapacitet sploh ne morejo ponuditi trgu. Poleg tega pa bodo na trg postavili naslednje nove izdelke: - B. (celotna nova linija B., že pridobljen BIO certifikat); - keksi s postopoma razgradljivimi sladkorji (8-12 ur) in keksi brez dodanega sladkorja; - raznovrstni novi keksi, ki jih bodo zaradi novih strojev lahko izdelovali; - novo raznovrstno pakiranje prav tako zaradi nakupa dveh novih pakirnih strojev; - razvoj in nadgradnja sicer znanega izdelka - krušne drobtine; nova linija bo omogočala izdelavo večvrstnih drobtin, različnih struktur in dimenzij. Tehnološki postopek je povsem nov, s katerim na enostavnejši ter cenejši način lahko izdelajo tudi japonske, hrustljave drobtine; - razvoj in nadgradnja izdelka Č. Oživitev Č. z okusi (pizza, BBQ, sir, mexico itd); - proizvodnja raznovrstnih napihnjenih (puffed) izdelkov, strukture, kot je npr. smoki. Z novo linijo jim bo omogočena izdelava več vrst puffed proizvodov, tudi polnjenih; - izdelava povsem novega (v svetovnem merilu) slanega prigrizka, ki ne le, da ni škodljiv, temveč je dejansko zdrav, saj je njegova glavna sestavina superživilo - bučna semena. Da je izdelek dejansko zdrav, bodo z raziskavami tudi dokazali. Vsi proizvodi so plod lastnega razvoja." V točki 1.4. ("Prikaz bodočega poslovanja in razvoja podjetja, Vizija/poslanstvo/strateški načrt podjetja" (str. 12) tožnik pojasni, da želijo s projektom razširiti proizvodne kapacitete, trgu ponuditi že razvite izdelke, do konca razviti nove izdelke in jih plasirati na trg, medtem ko pod točko "Prikaz temeljnih ciljev rasti podjetja" (str. 12) navede, da bodo "najeli nov proizvodni obrat, v katerega bodo namestili novo tehnološko opremo, katera jim bo omogočila povečati obseg dosedanje proizvodnje keksov ter razvoj in izdelavo številnih novih izdelkov, ki so komplementarni obstoječim in bodo učinkovali sinergijsko. [...] Oprema, ki jo nameravajo kupiti, bo izboljšala storilnost, dobičkonosnost, izboljšala kvaliteto, omogočila izdelavo keksov in drugih izdelkov na osnovi receptur, ki jih razvijajo, ter uvedbo še nekaterih novih (tudi v svetovnem merilu nepoznanih) izdelkov, katere trenutno razvijajo." Podobno je tožnik zapisal tudi v okviru točke 1.7 "Opis projekta (investicije v materialna, nematerialna, obratna sredstva), Temeljni cilji projekta (investicije)" (str. 20). V Okviru točke "Natančen opis projekta (investicije)" tožnik specificira nakup katere tehnološke opreme se predvideva v okviru investicije, pred tem pa pojasni, da bodo "z nakupom tehnološke opreme in vlaganjem v obratna sredstva povečali proizvodne kapacitete in uvedli dodatne proizvode, ki so plod lastnega razvoja. V prilogi so razvidna sredstva, ki jih vlagajo v raziskave in razvoj novih izdelkov." (str. 21). V točki "Inovativnost" (str. 23) tožnik predvideva, da jim bo "nova oprema omogočila izdelavo in predstavitev novih izdelkov na trg, zaradi česar si prizadevajo za lažjo in hitrejšo širitev mreže njegovih odjemalcev". Med "Pričakovanimi učinki projekta" (str. 25) tožnik poleg rasti poslovanja podjetja na domačih in tujih trgih, povečanje energetske učinkovitosti itd. predvideva tudi "uvedbo dodatnih proizvodov, ki so plod lastnega razvoja".

21.Sestavni del vloge tožnika je tudi "Finančna priloga k poslovnem načrtu za leto 2018" (dokaz A10), ki v okviru "3. Ocena bodočega poslovanja, 3.1. Prodaja in prihodki iz poslovanja" v okviru predvidene prodaje in prihodkov iz poslovanja na domačem trgu, trgu EU in svetovnem trgu (točke 3.1.1., 3.1.2, 3.1.2, 3.1.3, tabele načrtovanih prihodkov na straneh 6, 7, 8) pri planiranih prihodkih in količinah izrecno našteva količin in prihodke iz predvidenih novosti, in sicer bio keksi, popcorn, snack, drobtine.

22.Ob upoštevanju vsebine vloge tožnika je toženec vlogo tožnika po kriteriju št. 7 točkoval s 7 točkami (modernizacija proizvodnih procesov). Svojo odločitev je utemeljil z obrazložitvijo, da iz opisa projekta v poslovnem načrtu, v katerem se predvideva nakup nove tehnološke opreme v skupni vrednosti 450.000,00 EUR, tožnik nove tehnološke opreme z vidika vrednosti posamične opreme, dobavitelja, predvidenega datuma dobave in njene vloge pri uvedbi novih proizvodov ni predstavil podrobno. Po njegovem mnenju se večina postavk (21 od 24 postavk) nanaša na posodobitev že obstoječe proizvodnje keksov in posodobitev poslovnih prostorov, zato zaključuje, da bo podjetju z realizacijo projekta zagotovljena modernizacija in širitev poslovanja v utečeni proizvodnji keksov. Toženec nadalje navede, da iz opisa inovativnosti ne izhaja podrobna predstavitev uvedbe novih proizvodov in razvoja novih izdelkov. Poročilo zunanje izvajalke o razvojni dejavnosti podjetja se nanaša na že uveljavljeno proizvodnjo keksov, priloženo potrdilo o prejemu prijave blagovne znamke "A." št. Z-201870935 na Urad RS za intelektualno lastnino, pa v poslovnem načrtu ni podkrepljeno s konkretno predstavitvijo razvoja izdelkov pod to blagovno znamko (razvojna ekipa, sredstva namenjena za ta razvoj). Toženec v okviru obrazložitve v tej točki pojasni še, da se stranka že ukvarja s proizvodnjo trajnega peciva, da pri proizvodnji več različnih vrst keksov z novimi okusi in drugačnimi sestavinami, ne gre za uvedbo novih proizvodov, zato je tožnik po tem merilu upravičen zgolj do točkovanja 7 točk (modernizacija proizvodnih procesov).

23.Po presoji sodišča je tožnikovo vlogo, potem ko javni razpis ni izrecno predvidel, da so za presojo posameznih kriterijev odločilni zgolj posamezne točke/deli prijavnega obrazca, potrebno obravnavati celovito oziroma celostno in ne zgolj po posameznih točkah prijavne dokumentacije. Glede na slednje in glede na vsebino tožnikove vloge, sodišče ocenjuje, da toženec, kljub napotkom Upravnega sodišča RS v sodbi opr. št. II U 314/2018-14 z dne 13. 1. 2021 obrazložitve točkovanja po kriteriju št. 7 ni dopolnil na način, da bi se konkretizirano in obrazloženo utemeljil do pravnorelevantnih dejstev v vlogi tožnika, to je to jasnih in nedvoumnih navedb tožnika o uvedbi drugih novih proizvodov, ki niso keksi (proizvodnja drobtin, popcorna, napihnjenih (puffed) izdelkov, slanega prigrizka iz bučnih semen). Obstoječa obrazložitev, ko toženec navede le, da večina predvidene nove opreme ni namenjena za nove proizvode ter skopa in pavšalna navedba, da tožnik novih izdelkov ni predstavil podrobno, po presoji sodišča pomeni, da izpodbijana odločba nima navedenih vseh za sprejeto odločitev pravno odločilnih razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (2. in 3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) ter razlogov za odločitev v zadevi (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) oziroma za zaključek, da bo tožnik z nameravanim projektom zgolj moderniziral obstoječe proizvodne linije keksov, ne pa tudi uvedel novih proizvodov. Kot že obrazloženo, mora obrazložitev upravne odločbe, ki predstavlja razloge organa, vsebovati celovito dejansko in pravno podlago za odločitev. Tako mora obsegati ugotovljeno relevantno dejansko stanje v celoti, skupaj s presojo dokazov, ter pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. Pri tem pa morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni konkretno. Če obrazložitev upravne odločbe takšne vsebine nima, stranka nima učinkovite možnosti, da s svojimi razlogi izpodbija sprejeto odločitev, pa tudi sodišče v takšnem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe. Tožnik sicer vlaganj v razvoj in raziskave resda podrobneje ne predstavi (na način kot to zahtevajo Merila), vendar pa to po oceni sodišča, upoštevajoč, da pri točkovanju po merilu št. 7 obstaja še vmesna kategorija (to je 10 točk, uvedba novih proizvodov (brez dodatne predpostavke, da morajo biti izdelki plod lastnega razvoja)), toženca ne odvezuje konkretizirane, natančne in razumne obrazložitve, zakaj tožniku po navedenem merilu ne pripada več točk, kot mu jih je dodelil toženec. Navedeno še toliko bolj velja ob okoliščini, ki jo je v okviru svojega zaslišanja na naroku za glavno obravnavo prepričljivo in jasno pojasnil zakoniti zastopnik tožnika, da uvedba vsakega novega keksa, kot je denimo B. ali keksi s podaljšanim sproščanjem sladkorja, dejansko že predstavlja nov izdelek, kajti za vsako posamezno vrsto keksa, je potrebna nova/drugačna receptura in drugačni tehnološki postopki.

24.Po presoji sodišča je, glede na vsebino tožnikove vloge, obrazložitev izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na merilo št. 7 pomanjkljiva na način, da iz nje niso razvidni individualno konkretizirani razlogi, ki bi upoštevali vse potrebne podatke, ki jih je imel toženec na voljo v času odločanja o tožnikovi vlogi. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep v tem oziru onemogoča kontrolo sodišču, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Obrazložitev upravnega akta namreč ne sme biti samo formalna ali "sama sebi v namen", ampak mora upravni organ pred sprejemom odločitve dejansko stanje popolnoma ugotoviti, ga obrazložiti v sami odločbi ter se v tem oziru tudi opredeliti do vseh pravnorelevantnih okoliščin, ki jih prijavitelj izpostavlja v vlogi. Navedeno zahtevo zapoveduje načelo enakosti iz Ustave RS, ki zahteva nearbitrarno in transparentno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov s strani upravne oblasti. Nekonkretizirana in pavšalna obrazložitev toženca, ob upoštevanju vsebine tožnikove vloge, pomeni, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti in je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišče je tako tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo zaradi kršitev pravil postopka pred upravnim organom (tretja točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

Glede nadaljevanja postopka

25.Glede na ugotovljeno dejansko stanje v luči nadaljevanja postopka iz razloga ekonomičnosti postopka sodišče pripominja, da je tožnik v svoji vlogi jasno in nedvoumno pojasnil, da namerava v projektu uvesti nove, drugačne proizvode in ne zgolj modernizirati obstoječega proizvodnega procesa, navedeno pa je v okviru zaslišanja potrdil in obrazložil tudi zakoniti zastopnik tožnika. Temu ustrezno je po presoji sodišča potrebno opraviti tudi točkovanje tožnikove vloge po merilu št. 7. Drugačno točkovanje bi bilo po mnenju sodišča nasprotno jasno izraženim ciljem in nameravanim investicijam tožnika v vlogi, njegovem poslovnem in finančnem načrtu ter namenu javnega razpisa.

26.Skladno z določilom petega odstavka 64. člena ZUS-1 mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko bo prejel sodbo, pri tem pa je vezan na izrek sodbe in na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Stroški postopka

27.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, upravičen do povrnitve stroškov v višini 385,00 EUR z 22% DDV v znesku 84,70 EUR, skupno 469,70 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo tožencu (II. točka izreka). Kar je pooblaščenec tožnika zahteval več, je neutemeljeno, sodišče pa je v tem delu stroškovni zahtevek zavrnilo.

28.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

29.Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Ude L., Galič A. et alt., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 410.

2Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

3Vrhovno sodišče RS sodba opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.

4Tako sodba UPRS opr. št. I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012.

5Tako sodbe UPRS opr. št. I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, opr. št. I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, opr. št. I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, opr. št. I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in opr. št. I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019.

6Npr. v zadevah opr. št. X Ips 299/2014 z dne 18. 9. 2014, opr. št. I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, opr. št. X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015.

7Prim VSRS sodba opr. št. X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010 in VSRS opr. št. Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015.

8Tako sodbe UPRS opr. št. I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, opr. št. I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in opr. št. I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017.

9Da je tožnik uvedbo novih proizvodov izpostavil v svoji vlogi ter da se tožena stranka do teh pravnorelevantnih dejstev ni opredelila, je bilo Upravno sodišče RS mnenja že v sodbi opr. št. II U 314/2018 z dne 13. 1. 2021, s katero je bila odpravljena prvotna odločitev toženca o vlogi tožnika na omenjenem javnem razpisu.

10Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.