Jedro

Odločitev, da je sodišče prve stopnje stroške tožene stranke ocenilo po specificiranem stroškovniku (1. odst. 358. člen ZPP), se da preizkusiti kljub skopim razlogom, ker je navedena pravilna pravna podlaga ter ker se da pravilnost odmere višine stroškov preveriti po specificiranem stroškovniku tožene stranke, ki predstavlja del pravdnega spisa.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi: "Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki Zavarovalnici njene pravdne stroške v znesku 135.775,00 SIT v roku 15 dni pod izvršbo."

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo umik tožbe zoper toženo stranko na znanje in zoper njo postopek ustavilo ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 152.987,50 SIT v roku 15 dni pod izvršbo.

Proti stroškovnemu delu sklepa se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP. Po prepričanju pritožnice prvostopno sodišče svoje stroškovne odločitve ni obrazložilo, zaradi česar se je ne da preizkusiti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

S tem, ko je prvostopno sodišče svojo stroškovno odločitev jedrnato pojasnilo na ta način, da je zapisalo, "da je stroške tožene stranke odmerilo po stroškovniku, specificiranem v vlogah (1. odst. 158. čl. ZPP)", po prepričanju pritožbenega sodišča ni storilo očitane bistvene krišitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi z čl. 381 ZPP. Kljub skopi obrazložitvi se namreč izpodbijano odločitev da preizkusiti, saj je navedena pravilna pravna podlaga stroškovne odločitve iz 1. odst. 158. čl. ZPP/77, ki določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške (razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek). Ker je v obravnavani zadevi tožnik torej tožbo zoper prvotoženo stranko Zavarovalnico umaknil, kar ugotavlja prvostopno sodišče v prvem odstavku izpodbijanega sklepa, je odločitev o tem, kdo je komu dolžan povrniti pravdne stroške pravilna. Prav tako pa je bilo mogoče pravilnost odmere pravdnih stroškov in s tem pravilnost odločitve preveriti na podlagi prijave pravdnih stroškov tožene stranke, torej njenega specificiranega stroškovnika, ki se nahaja v spisu in predstavlja del pravdnega spisa. Ker iz stroškovnika izhaja, koliko točk je sodišče priznalo pooblaščenki prvotožene stranke za posamezno opravilo ter kolikšen znesek za takso, ne more biti nobenega dvoma, čeprav tega ni navedlo, da je prvostopno sodišče pri odmeri stroškov uporabilo Odvetniško tarifo in Zakon o sodnih taksah.

Ob vrednosti spornega predmeta 85.000 točk, je prvostopno sodišče za sestavo odgovora na tožbo po tarifni številki 13. Odvetniške tarife toženi stranki pravilno priznalo 900 točk, prav tako po tarifni številki 15/2 za pristop na preložen narok z dne 26.5.1998 pravilno 225 točk, nepravilno pa za zastopanje na naroku dne 18.6.1998, kjer je bil v zvezi z prvotoženo stranko izjavljen le umik tožbe, 450 točk namesto pravilno po tarifni številki 15/2 225 točk. Seštevek priznanih točk torej znaša 1350 točk, kar ob vrednosti točke po času odločitve prvostopnega sodišča 76,50 SIT predstavlja 103.275,00 SIT pravdnih stroškov zastopanja. Takso za odgovor na tožbo je prvostopno sodišče odmerilo pravilno v skladu z Zakonom o sodnih taksah na 32.500,00 SIT in torej seštevek vseh pravdnih stroškov znaša 135.775,00 SIT, namesto po izpodbijanem stroškovnem sklepu prisojenih 152.987,50 SIT. Le s takšno odločitvijo je torej materialno pravo, na katerega je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti po 2. odst. 365. čl. ZPP/77 v zvezi z 381. čl. ZPP/77, pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo utemeljeni pritožbi in po 2. odst. 380. čl. ZPP/77 izpodbijani sklep spremenilo tako, da znašajo pravdni stroški drugotožene stranke, ki jih je dolžna plačati tožeča stranka, 135.775,00 SIT.