Jedro

Vodilo za imenovanje skrbnika za posebne primere je predvsem korist otroka in dejstvo, da bo upošteval in ravnal v korist svojega varovanca. Pri imenovanju skrbnika za posebne primere se po sodni praksi upoštevajo želje varovanca, če jih lahko izrazi, in želje sorodnikov, če je to varovancu v korist. Če to ni v nasprotju z otrokovo koristjo, se za skrbnika za posebne primere imenuje tudi njegov sorodnik.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ Center za socialno delo Savinjsko - Šaleška je odločil, da se A. A., roj. ... 2007, postavi skrbnik za posebni primer, in sicer B. B., roj. ... 1953. Določil je še, da so naloge skrbnice: - zastopanje pravic in koristi varovanke v postopku urejanja preživnine med mladoletno varovanko kot preživninsko upravičenko in njenim očetom C. C., kot preživninskim zavezancem, - zastopanje pravic in koristi varovanke pri odprtju osebnega transakcijskega računa, pri banki R., d.d., na ime varovanke, na katerem bo pooblaščena oseba B. B., za namen nakazovanja preživnine in družinske pokojnine, - zastopanje pravic in koristi varovanke v postopku razdružitve družinske pokojnine in ureditvi nakazovanja le te na transakcijski račun, odprt pri banki R., d.d., - upravljanje z denarjem z naslova družinske pokojnine in preživnine za mladoletno varovanko, izključno za njene potrebe in koristi.

2. V obrazložitvi je organ navedel, da je na podlagi prejete pobude in ob dejstvu, da je bila mladoletna varovanka v soglasju z očetom nameščena v Mladinski dom T., začel po uradni dolžnosti postopek zaradi urejanja preživnine med mladoletno varovanko, kot preživninsko upravičenko, in očetom. Na podlagi 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je mladoletni varovanki postavil skrbnika za posebni primer. Po razgovoru z očetom mladoletne varovanke C. C., po pridobitvi izjave sestre D. D. ter upoštevaje izraženo željo mladoletne varovanke, je imenoval za skrbnico babico B. B., ki je v to privolila. Zapisal je še, da nova očetova partnerka E. E. ni primerna za skrbnico za posebni primer, saj je A. A. ravno zaradi neurejenih razmer v družini nameščena v mladinski dom, prav tako pa jasno zavrača vračanje v domače okolje. Razvidno je, da je deklica izrazila željo, da bi živela pri babici, na podlagi česar ocenjuje, da A. A. babici zaupa in je tako babica bolj primerna za opravo nalog skrbnice za posebni primer.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Svojo odločitev utemeljuje na 5.a in 123. členu ZZZDR ter Konvenciji OZN o otrokovih pravicah,1 ki v 3. členu določa, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki bodisi, da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. Pojasnjuje, da otrokovi starši po izreku ukrepa namestitve otroka v zavod niso oproščeni dolžnosti preživljanja svojega otroka in da je predmet postopka imenovanje skrbnice za posebni primer, ki bo mld. A. A. zastopala v postopku urejanja preživnine, družinske pokojnine in pri razpolaganju s temi sredstvi. Na vseh drugih področjih bo mladoletno varovanko še naprej zastopal tožnik kot njen zakoniti zastopnik. Res je, da tožnik ni prejel uradnega vabila na razgovor (prejel je namreč vabilo z napačnim datumom), je pa organ prve stopnje s tožnikom vzpostavil stik po telefonu in mu dne 30. 1. 2019 omogočil podajo ustne izjave glede uvedenega postopka. Glede očetove želje, da bi bila za skrbnico imenovana njegova partnerka, pripominja, da ni dolžan upoštevati izraženih želja, kolikor presodi, da izražene želje varovanki niso v korist. Glede neopravljenega razgovora z bratom mladoletne varovanke, ker mu je z vabilom bil posredovan napačen datum razgovora, poudarja, da F. F. ni bil stranka in njegovo nesodelovanje v postopku ne predstavlja kršitve pravil postopka. Glede navedbe, da se tožnik ne strinja s stiki med mld. A. A. in njeno babico B. B. in da se bodo na podlagi izpodbijane odločbe enormno povečali stiki med mld. A. A. in njeno babico, pa meni, da odločanje o stikih ne sodi v pristojnost centrov za socialno delo, ampak sodišč, kjer lahko tožnik predlaga odvzem oziroma omejitev stikov. Ker pa je vloga skrbnice za poseben primer v konkretnem postopku specifična, bo skrbnica B. B. zastopala mladoletno varovanko le v točno določenem in omejenem obsegu. Na vseh ostalih področjih življenja jo bo še nadalje zastopal tožnik. Nadalje izpostavlja, da starši ob izreku ukrepa namestitve otroka v zavod niso oproščeni dolžnosti preživljanja svojega otroka, zato zavrača navedbe tožnika, da mladoletna varovanka preživnine ne potrebuje.

4. Tožnik vlaga tožbo iz razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga ugoditev tožbi oz. podredno odpravo odločbe št. 1203-5/2019-ZALEC-264 z dne 28. 2. 2019 ter naložitev Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška (v nadaljevanju CSD), da pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabi materialno pravo. Najprej meni, da je bila začasna odločba o namestitvi hčerke v Mladinski dom T. izdana brez upoštevanja navedb in dejstev iz zadnjega zapisnika KCM Celje, iz česar izhaja, da dejansko stanje glede namestitve ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da so bile navedbe iz začasne odločbe izrazito enostranske, zapisane zgolj na podlagi enega skupnega sestanka z njim kot očetom, zunajzakonsko partnerko E. E. in hčerko A. A., zaradi česar je bila zoper začasno odločbo vložena tudi pritožba dne 21. 1. 2019. Glede postavitve skrbnika za posebne primere poudarja, da uradnega vabila za ta razgovor ni prejel, saj ga je pred dvigom vabila na pošti telefonsko kontaktirala uslužbenka CSD, da je vabilo na razgovor sicer poslano, ampak, da je datum termina že minil, saj je vabilo datirala na napačen datum, kar je primer bistvenih kršitev pravil postopka. Meni, da hči ne potrebuje skrbnika, saj sam deluje v njeno korist. Posebnega računa in razdruževanja družinske pokojnine ni treba odpirati, saj je A. A. že sedaj deležna vsega potrebnega in jo preživlja, preživnina je namreč namenjena otrokom, ki jih starši ne preživljajo. Opozarja, da je bil sinu F. F. posredovan napačen datum razgovora, da pa njegove partnerke, ki jo je predlagal za skrbnico, na razgovor sploh niso vabili, prav tako ne sina F. F., upoštevali pa so izjavo sestre D. D., ki pa že nekaj čas ne živi pri njih. S tem so se pravila postopka še naprej bistveno kršila. Ne strinja se s stiki hčerke A. A. in njene babice, ki je sedaj z odločbo postavljena za skrbnico za poseben primer. Kljub navedenemu je bila takšna odločba izdana, brez možnosti, da se v zadevi izjasnijo osebe, ki jih je sam kot starš A. A. predlagal za njene skrbnike. Stikom med hčerko A. A. in njeno babico nasprotuje, ker je babica osrednja figura, zaradi katere obstaja celotna problematika s hčerko in ki je pretežno odgovorna, da ima hčerka vedenjske težave in zavrača primarno družino. Babica je oseba, ki že od leta 2010 škodoželjno vpliva na njihovo družino, in krivi njega in njegovo zunajzakonsko partnerko E. E. za smrt svoje hčerke (biološke mamice mladoletne varovanke), grdo govori o njem, partnerki in otrocih, obrekuje, načrtno je vnesla negativne misli hčerki A. A., ki jih le-ta sedaj ponavlja kot svoje. Meni, da A. A. preživnine ne potrebuje in posledično tudi ne skrbnika za posebni primer, vse kar potrebuje ima v Mladinskem domu T., vse ostalo ji pa nudi sam.

5. Tožena stranka je sodišče obvestila, da se je začel postopek spremembe odločitve ter s tem postavitve novega (drugega) skrbnika za posebni primer, vendar v času odločanja o zadevi nova odločba še ni bila izdana. Sodišče je tudi obvestila, da pred Okrožnim sodiščem v Celju poteka postopek za izrek ukrepov trajnejšega značaja za zaščito pravic in koristi mld. A. A. 6. Sodišče je v zadevi razpisalo narok za dne 23. 5. 2022 ob 11.00 uri. Na narok je vabilo obe stranki, vendar se naroka nobena izmed vabljenih strank ni udeležila. Zato sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ki določa, da če ne pride na obravnavo nobena od strank, ali če ne pride tožnik, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave. Sodišče je tako sprejelo odločitev na seji senata.

**K I točki izreka:**

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZZZDR2 v 211. členu določa, da center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.

9. Poseben skrbnik se postavi mladoletniku, nad katerim starši izvršujejo roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 213. člena ZZZDR). Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca (218. člen ZZZDR). Center za socialno delo imenuje skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil (186. člen ZZZDR). 180. člen ZZZDR določa, da se za skrbnika za posebni primer postavi oseba, ki ima osebnostne lastnosti in sposobnosti za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. 215. člen ZZZDR določa, da pri postavitvi skrbnika za posebni primer določi center za socialno delo obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, upoštevajoč okoliščine posameznega primera.

10. Pri imenovanju skrbnika za posebne primere pa se po sodni praksi upoštevajo želje varovanca, če jih lahko izrazi, želje sorodnikov, če je to varovancu v korist. Če to ni v nasprotju z otrokovo koristjo, se za skrbnika za posebne primere imenuje tudi njegov sorodnik.

11. V konkretnem primeru je ugotoviti, da je prvostopni organ pri odločanju skrbniku za posebne primere opravil razgovor z očetom, ki je predlagal za skrbnico svojo partnerko. Prvostopni organ je jasno zapisal, da je partnerka neprimerna za skrbnico ob dejstvu, da se generirajo slabi odnosi v družini, kar je glavni razlog, da je bila mladoletna varovanka nameščena v dom Malči Beličeve in zato v nadaljevanju tudi ni opravil z njo razgovora, saj je ocenil, da imenovanje navedene osebe ni v največjo korist varovanke. Organ ni dolžan upoštevati izraženih želja, kolikor presodi, da izražene želje niso v korist varovanca. Mladoletna varovanka je bila namreč ravno zaradi neurejenih razmer v družini nameščena v mladinski dom in zavrača vračanje v domače okolje in tako glede na kolizijo interesov ni primerna za skrbnico. Prvostopni organ je pridobil tudi izjavo sestre mladoletne varovanke, in sicer D. D., prav tako pa tudi babice B. B., ki pa je soglašala z imenovanjem za skrbnico. Sodišče se tako popolnoma pridružuje zaključku upravnega organa, ki je ocenil, da je bila odločba izdana zakonito in pri tem so bile upoštevane vse procesne kavtele. Poudariti je, da je vodilo za imenovanje skrbnika za posebne primere predvsem korist otroka in dejstvo, da bo upošteval in ravnal v korist svojega varovanca. Pri imenovanju je bila delno upoštevana želja mladoletne varovanke.

12. Pomisleke, ki jih v tožbi izpostavlja oče, češ da je imenovanje skrbnika v nasprotju s koristi mladoletne varovanke, ker se bo povečal vpliv babice, ki bo skrbnica in se bodo s tem povečali stiki med hčerko A. A. in njeno babico, pa je treba zavrniti. Stiki so povsem druga kategorija kot skrbništvo, kar je upravni organ že obsežno obrazložil in podučil očeta, da lahko glede stikov poda predlog na pristojno sodišče. Dejstvo je, da je imenovan skrbnik za posebne primere za točno določeno področje, kot je razvidno iz 1. točke te obrazložitve. Samo na teh področjih se omeji očetova pravica do zastopanja, saj le na teh področjih prihaja do konflikta med interesi mladoletne varovanke in med tožnikom in bo skrbnik tisti, ki bo deloval v največjo otrokovo korist. Sodišče na podlagi navedenega ne dvomi, da je podana korist mladoletne varovanke, da se ji postavi skrbnik za posebne primere. Pri imenovanju je bila upoštevana želja otroka in presoja največje koristi otroka, kar sta prvostopni in drugostopni organ v svoji odločitvi jasno in obsežno obrazložila. Sodišče se tudi pridružuje razzlogovanju upravnega organa, da v postopku ni zaslišalo C. C. zaradi tega, ker ni stranka v postopku, je pa pridobil izjave relevantnih deležnikov in na podlagi skrbne presoje ustrezno presodil in imenoval skrbnika za posebne primere na način, da je to v največjo korist mladoletne varovanke.

13. Sodišče se ni opredeljevalo do navedb tožnika, da se pritožuje zoper odločbo o namestitvi v dom, saj to ni predmet tega postopka. To, da tožnik vabila ni prejel oziroma je bil tam napačen datum, je organ saniral s tem, da je telefonsko kontaktiral tožnika, ki se je pa razgovora udeležil in podal izjavo, s čimer pa tožniku ni bila kršena nobena pravica in tako ni podana bistvena kršitev pravil postopka. Napačno je stališče tožnika, da posebnega računa in razdruževanje družinske pokojnine ni treba odpirati, ker naj bi bila mladoletna varovanka z njegove strani deležna vsega in jo preživlja. Zakonske določbe v tem delu so jasne. V primeru namestitve otroka v zavod zakonska pravica preživljanja s strani staršev ne preneha, zato so navedbe tožnika v tem delu zmotne. Dolžnost preživljanja mladoletnih otrok je jasno izraženo v 123. členu ZZZDR, pravica do preživljanja ne preneha z oddajo otroka v rejništvo ali zavod, in sicer dolžnosti staršev ali skrbnikov, ki jih imajo po tem zakonu, s tem ne prenehajo, starši niso oproščeni dolžnosti preživljanja svojega otroka.

14. Glede na navedeno je bilo treba tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS‑1, zavrniti kot neutemeljeno.

1 Zakon o ratifikaciji konvencije ZN o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ - MP, št. 15/90, v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij OZN, Uradni list SFRJ - MP 9/92, 3-2/93, 9-50/93, 5-7/99, Uradni list RS 35/92, 13/93, 28/93, 20/99. 2 V času izdaje prvostopenjske odločbe 28. 2. 2019 je veljal ZZZDR. Kasnejši predpis Družinski zakonik je bil objavljen v Uradnem listu 31. 3. 2017, uporabljati pa se je začel dve leti od uveljavitve, to je od 15. 4. 2019, kar pomeni, da se v konkretni zadevi uporabljajo določbe ZZZDR.