14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I R 133/2005 z dne 15. 12. 2005 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikov (v pravdi tožnikov) predlog za določitev drugega pristojnega pritožbenega sodišča. Ugotovilo je, da pritožnik ne navaja okoliščin, ki bi bile tehtne narave in ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti.

2.Pritožnik z večino navedb, predvsem z odločitvami v postopkih, v katerih pritožnik kot stranka ni bil uspešen, utemeljuje domnevno pristranskost sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Zatrjuje, da je Vrhovno sodišče njegov predlog presojalo le z vidika Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), ne pa z vidika kršitve človekovih pravic. Zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku v pravdnem postopku, v katerem je podal zgoraj navedeni predlog. Ker zoper navedeni sklep ni imel možnosti pritožbe, predlaga, naj o pritožbi odloča Ustavno sodišče kot pritožbeno sodišče. Zatrjuje kršitev 2., 5., 14., 15., 21., 22., 23. in 25. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitve številnih določb Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi večinoma ne utemelji. Za utemeljevanje ustavne pritožbe se ni mogoče sklicevati na 2. in 5. člen Ustave, ker neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela.

4.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek, da je Vrhovno sodišče njegov predlog presojalo le z vidika ZPP, ne pa z vidika kršitve človekovih pravic. Vendar je njegov očitek pavšalen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

6.Pritožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v pravdnem postopku, ki še ni pravnomočno končan. Po prvem odstavku 51. člena Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Ustavna pritožba ni mogoča neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja oziroma neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku. Kljub temu Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) je za navedeni postopek na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo. Ker ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić