Jedro

Neutemeljena je razlaga, da bi pri izjavah osumljenca tajnemu policijskemu sodelavcu moral biti prisoten njegov zagovornik po določbi 148. a členu ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornice osumljenega S.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Krškem je z uvodoma navedenim sklepom zoper osumljenega S.B. zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ odredil pripor iz pripornega razloga po 2. in 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), z vštetjem pridržanja od 11.50 ure dne 18.2.2006. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo zagovornice osumljenega S.B. zavrnil kot neutemeljeno.

Osumljenčeva zagovornica je 1.3.2006 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa. Zahtevo je vložila iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanih sklepov. Po mnenju zagovornice izjave, ki jih je osumljeni Ž. dajal tajnemu policijskemu sodelavcu, niso bile dane v prisotnosti osumljenčevega zagovornika, kar naj bi pomenilo kršitev določila člena 148 a ZKP. Iz sklepov o odreditvi pripora izhaja zaključek, da je utemeljen sum, da naj bi osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, po drugi strani pa iz sklepa izhaja zaključek, da je v spisu res malo neposrednih dokazov oziroma da v spisu še ni dovolj neposrednih dokazov, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Utemeljenost suma mora obstajati ob odreditvi pripora, ne pa potem, ko je proti nekomu že bil odrejen pripor. Od osem prodaj mamil se jih kar pet nanaša na tajnega policijskega delavca, tako da gre po mnenju zagovornice za očitno vzpodbujanje oziroma izzivanje kriminalne dejavnosti v smislu 4. odstavka 155. člena ZKP, torej gre za nezakonito pridobljene dokaze. Obramba v spisu tudi ni zasledila, da bi za navidezne odkupe sploh obstajala pisna odredba državnega tožilstva. Vsi dokazi, ki temeljijo na tajnem opazovanju, tajnem delovanju, zaznavah telefonskih razgovorov, so bili pridobljeni nezakonito in je po mnenju zagovornice podana kršitev določil od člena 149 a ZKP do člena 155 a ZKP. Po njenem mnenju ni podan utemeljen sum, da bi osumljeni storil očitano mu kaznivo dejanje. Celotna kazenska ovadba naj bi bila posledica nekakšnih govoric v R., da naj bi bil osumljeni B. dobavitelj heroina. Iz teh razlogov je predlagala, da Vrhovno sodišče pripor odpravi, podrejeno pa oba sklepa razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje.

Vrhovni državni tožilec A.P. je v odgovoru na zahtevo z dne 9.3.2006 predlagal, da se zahteva kot neutemeljena zavrne. Menil je, da je sklicevanje na določbo 148.a člena ZKP pri tajnem policijskem delovanju brezpredmetno, saj je nezdružljivo z vlogo, ki jo ima zagovornik pri zaslišanju osumljenca po tem določilu. Izjave, ki jih posreduje tajni policijski delavec so podvržene prosti presoji dokazov. Ni tudi opravičen očitek, da gre za nezakonito pridobljene dokaze. Ukrepi po členu 149 a, 155 in 155 a ZKP so bili odrejeni zakonito, saj so obstojali utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Podlaga za odreditev pripora pa je bil utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kar pa ne pomeni, da bi ta moral obstajati že ob odreditvi navedenih ukrepov. Dokazi z odrejenimi ukrepi se zbirajo na podlagi utemeljenih razlogov za sum, kar je nižja stopnja verjetnosti, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Tako v obrazložitvi sklepa dežurnega preiskovalnega sodnika kot v sklepu zunajobravnavnega senata je natančno pojasnjeno, kaj je predstavljalo podlago za utemeljen sum, da je osumljeni S.B. kot član hudodelske združbe prodajal mamila oziroma poskrbel za prodajo, torej za utemeljen sum storitve več kaznivih dejanj po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ. Ukrepi po 149. a, 155. in 155. a členu ZKP so bili nedvomno pridobljeni zakonito, na podlagi odredb in dovoljenja Okrožnega sodišča v Krškem in Okrožnega državnega tožilstva v Krškem. Izjave, ki so bile posredovane s strani tajnega policijskega delavca, je sodišče presodilo kot vsak drug dokaz, neutemeljena pa je razlaga osumljenčeve zagovornice, da bi pri izjavah osumljenega Ž. tajnemu policijskemu sodelavcu moral biti prisoten zagovornik osumljenca po 148 .a členu ZKP.

V obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora ni nikakršnega nasprotja, ki bi predstavljalo kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Dežurni preiskovalni sodnik je v izpodbijanem sklepu pravilno razlogoval, da je "res le malo neposrednih dokazov o storitvi očitanih kaznivih dejanj", vendar je v nadaljevanju obrazložitve natančno pojasnil, da je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. Tudi v razlogih sklepa zunajobravnavnega senata je natančno analizirano, na katerih podatkih in ugotovitvah posebnih ukrepov temelji utemeljen sum, da je osumljeni S.B. storil kaznivo dejanje po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ. Iz vložene zahteve za varstvo zakonitosti nasprotno izhaja drugačno zatrjevanje dejanskega stanja, kar predstavlja uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti teh razlogov ni mogoče uveljavljati.

Prav tako ni podana kršitev, ki jo v zvezi z odreditvijo posebnih ukrepov po členu 149 a, 155 in 155 a ZKP uveljavlja zagovornica, češ da bi že pri odreditvi teh ukrepov moral biti podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. V tej fazi predkazenskega postopka se dokazi z odrejenimi ukrepi lahko zbirajo na podlagi utemeljenih razlogov za sum, ta pogoj verjetnosti, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, pa je bil nedvomno izpolnjen, kot sledi iz podatkov kazenskega spisa.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi uveljavljene kršitve niso podane, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.