Jedro

ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, zato bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničin predlog za obnovo postopka, končanega z izdajo uporabnega dovoljenja št. 351-475/2009-10 z dne 21. 9. 2009 investitorju A. d.o.o. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) za gostinski lokal (slaščičarno in kavarno) v pritličju stanovanjsko poslovnega objekta na zemljišču parc. št. 113/38 in 113/39 k.o. ... Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožnica vložila predlog za obnovo postopka iz razlogov po 1., 2., 5. in 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni organ ocenjuje, da tožnica z navedbami, da je bilo uporabno dovoljenje izdano za večjo kvadraturo kot gradbeno dovoljenje, da je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine in na podlagi neresničnih investitorjevih navedb ter o prevelikem hrupu, ne izkazuje za verjetno nobeno od okoliščin, ki bi predstavljale obnovitvene razloge iz 1., 2. in 5. točke 260. člena ZUP. Kar zadeva obnovitveni razlog po 9. točki istega člena, pa se upravni organ sklicuje na določbo 2. odstavka 96. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po kateri je stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja samo investitor, zaradi česar tudi ta obnovitveni razlog ni podan.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in pri tem navedel, da je prvostopenjska odločitev pravilna že iz razloga, kolikor je prvostopenjski organ predlog za obnovo obravnaval po 9. točki 260. člena ZUP. Zaradi tega se pritožbeni organ niti ne spušča v presojo drugih obnovitvenih razlogov. Glede utemeljitve, kdo ima pravico udeleževati se postopka, se drugostopenjski organ sklicuje na določbe 43. člena ZUP, po katerih ima položaj stranskega udeleženca v postopku oseba, ki ji tak status materialni predpis izrecno priznava, kot tudi oseba, glede katere iz takega predpisa izhaja, da ima v upravni zadevi kakšno pravico ali pravni (ne pa tudi dejanski) interes. V obravnavanem primeru je ZGO-1 predpis, ki določa, kdo se lahko udeležuje postopka izdaje uporabnega dovoljenja, to pa je po 2. odstavku 96. člena le investitor. Zaradi tega tožnica ne more imeti statusa stranke oz. stranske udeleženke v obravnavanem postopku.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja, saj meni, da je kot lastnica stanovanja v 2. nadstropju nad obravnavanim gostinskim lokalom upravičena, da se udeležuje postopka za izdajo uporabnega dovoljenja. S začetkom obratovanja lokala so se namreč bivalne razmere bistveno poslabšale in to predvsem lastnikom stanovanj v višjih nadstropjih. O tem so upravno enoto obvestili in prosili za upoštevanje njihovih pripomb pri nadaljnjih postopkih. Čeprav je bila odrejena izmera temperature in hrupa v bivalnem okolju v višje ležečih stanovanjih, pri njej hrup ni bil izmerjen. V pritožbi je tudi navedla, da je bila ob nakupu stanovanja v letu 2003 seznanjena, da bo v pritličju objekta gostinski lokal v izmeri 70 m2, sedanji pa meri 229 m2. Po opozorilu ji je bilo zagotovljeno, da gre za strojepisno napako. Zaradi prevelikega lokala, nepravilne izvedbe prezračevalnih kanalov, namestitve kompresorjev in klimatov ter opravljanja proizvodnih dejavnosti se iz slaščičarne širi po stanovanjih vonj, v garažah in kleteh je previsoka temperatura, nastaja hrup, kovinska požarna vrata pa se zapirajo pomanjkljivo, zaradi česar prihaja do previsokih koncentracij CO. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi), toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Prizadeta stranka A. d.o.o. na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 261. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji) lahko obnovo upravnega postopka predlaga stranka. To pomeni, da lahko navedeno izredno pravno sredstvo vloži le oseba, ki se je že prvega postopka udeleževala kot stranka oz. stranski udeleženec. Glede na vsebino obnovitvenega razloga to pravilo ne more veljati le v primeru, ko je predlagana obnova postopka po 9. točki 260. člena ZUP, torej v primeru, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ta možnost ni bila dana. V skladu z navedenim je za obnovo postopka, ki ga je predlagala tožnica, za katero ni sporno, da v postopku izdaje spornega uporabnega dovoljenja ni sodelovala, pravno pomemben le obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP. Če bi tožnica na tej podlagi uspela doseči obnovo postopka, bi nato v njem lahko uveljavljala vse razloge, s katerimi bi varovala svoj pravni položaj, zaradi katerega je pridobila status stranske udeleženke v postopku.

Kar zadeva vprašanje, ali bi tožnica morala sodelovati kot stranska udeleženka v navedenem postopku, pa se sodišče v celoti strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, pri čemer je zlasti pritožbeni organ natančno pojasnil, zakaj tožnici ta položaj v obravnavanem primeru ne pripada. Sodišče se z razlogi drugostopenjske odločbe v celoti strinja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodaja: V skladu z določbo 1. odstavka 43. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji) se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (2. odstavek istega člena). Gre torej za korist, ki temelji na materialnem predpisu.

Ker ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji) v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo. Pri tem je treba upoštevati, kaj je vsebina postopka za izdajo uporabnega dovoljenja, in sicer se v njem po določbi 1. odstavka 95. člena ZGO-1 preverja skladnost izvedene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in s katerim se dovoli uporaba objekta ter se izda, če pri opravljenem tehničnem pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti, zaradi katerih objekta ni mogoče uporabljati. To pomeni, da v tem postopku praviloma ni več mogoče varovati pravic drugih strank, saj morajo biti te obravnavane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če zaradi obratovanja spornega gostinskega lokala prihaja do vplivov na okolje nad mejo, ki jo dovoljujejo predpisi (npr. nad mejnimi vrednostmi hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju), je to stvar inšpekcijskega postopka. Prav tako je tožnici zagotovljeno varstvo pred prepovedanimi imisijami v civilnem sodnem postopku v skladu z določbo 75. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02; SPZ), po katerem mora lastnik nepremičnine pri njeni uporabi opuščati dajanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Glede na navedeno tožnica z navedbami v tožbi ne izkazuje pravnega interesa, ki bi ga lahko varovala v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, saj so temu varstvu namenjeni inšpekcijski postopek in civilni sodni postopek zaradi varstva lastninske pravice.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).