Jedro

Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 23.12.2003 opr. št. P 210/2003 pri vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložni številki ... in ... k.o. L. v. oz. k.o. Š., dovolilo vknjižbo lastninske pravice do ... celote oz. do ... celote in sicer v korist H. T. Sodišče je po uradni dolžnosti izbrisalo prepoved odtujitve in obremenitve v korist O. P. Proti takšnemu sklepu se je pritožila H. H. V pritožbi vztraja, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vknjižbo zavrniti. Kršena je 5. tč. 3. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ker v sodbi nepremičnine niso navedene z identifikacijskim znakom posamezne parcele, ampak je za vse parcele navedena le vložna številka. Zapuščinski postopek je bil zaključen pred veljavnostjo Zakona o zemljiški knjigi, zamudna sodba pa je bila izdana že po uveljavitvi zakona. Zamudna sodba bi morala vsebovati parcelne številke in ne le vložno številko. Kršeno je načelo dispozitivnosti, saj je sodišče odločalo preko predloga. Gre za arbitrarno sojenje in za kršitev Ustave. Prepoved odsvojitve in obremenitve je ovira za vpis lastninske pravice po čl. 148 tč. 4 Zakona o zemljiški knjigi. Zamudna sodba se ne nanaša na O. P., v korist katere je bila vpisana prepoved. Sodba tudi nima zahtevka o izstavitvi zemljiškoknjižne listine. V korist predlagatelja je prepoved izbrisana, dedinja H. H. pa ime še vedno vpisano prepoved. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev predloga za vknjižbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno dovolilo vpis lastninske pravice v korist H. T. na osnovi pravnomočne sodbe opr. št. P 210/2003 in sicer pri vseh parcelnih številkah, ki so vpisane v vložnih številkah ... in ... k.o. Š., oz. k.o. L. v. Takšna vknjižba lastninske pravice je popolnoma v skladu z izrekom pravnomočne sodbe opr. št. P 210/2003. V citirani pravnomočni sodbi je bil dosojen v korist H. T. nujni delež na celotnih vložnih številkah ... in ..., kar pomeni, da je bil nujni delež dosojen pri vseh parcelnih številkah, ki jih vsebujeta vložni številki ... in ... To, da je nujni delež dosojen na vseh parcelah obeh citiranih vloženih številk je izrecno poudarjeno v izreku pravnomočne sodbe z izrazom “do celote”.

Takšnega dejanskega stanja ne izpodbija niti pritožnica, saj ne trdi, da je bil nujni delež dosojen le na nekaterih parcelah, ki sestavljajo posamezno vložno številko.

Predlagatelj H. T. je predlagal vknjižbo lastninske pravice v skladu s pravnomočno sodbo, saj je predlagal vknjižbo lastninske pravice do določenega deleža (dosojen nujni delež) na celotnih vložnih številkah, torej pri vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložne številke.

Dovoljena vknjižba je v skladu z določbami Zakona o zemljiški knjigi. Po čl. 12 ZZK se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, kar je sodišče v izpodbijanem sklepu spoštovalo, saj je navedlo vse parcelne številke, ki sestavljajo vložni številki ... in ... Določbo čl. 12 ZZK pa je treba razlagati v povezavi z določbo čl. 180 ZZK, ki zaradi racionalnejšega načina vodenja zemljiške knjige predpisuje, da lahko ena vložna številka vsebuje več nepremičnin, torej več parcelnih številk. To pomeni, da je predlog za vknjižbo lastninske pravice na celotnih vložnih številkah ... in ..., ki se je opiral na pravnomočno sodbo, avtomatično pomenil predlog za vknjižbo lastninske pravice pri vseh parcelnih številkah obeh vložnih številk.

To pomeni, da če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice pri vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo zemljiškoknjižni vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene. S citirano sodbo je bil namreč dosojen nujni delež na celotnih vložnih številkah, torej na vseh parcelnih številkah.

Prvostopno sodišče ni odločalo preko predloga, saj je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice glede svojega deleža na celotnih zemljiškoknjižnih vložkih, kot je tudi glasila pravnomočna sodba.

Zapuščinski sklep, na katerega se opira pravnomočna sodba, tudi vsebuje le vložne številke in so bili na osnovi tega sklepa izvedeni vpisi v zemljiško knjigo. Neenakost in kršitev Ustave bi bila podana, če bi se lahko en dedič vknjižil le na osnovi vložnih številk iz pravnomočnega sklepa o delovanju (npr. pritožnica), drugemu dediču (npr. pritožniku) pa bi bila preprečena vknjižba na osnovi pravnomočne sodbe glede istih nepremičnin, pa čeprav so v sodbi označene tudi le številke zemljiškoknjižnih vložkov. Tudi sicer je praksa zapuščinskih sodišč takšna, da v sklepih navajajo le vložne številke brez parcelnih številk in se takšni sklepi realizirajo v zemljiški knjigi celo po uradni dolžnosti (čl. 46 v zvezi s čl. 40 Zakona o zemljiški knjigi).

Sodba nima izreka o izstavitvi zemljiškoknjižne listine zato, ker dedovanje pomeni pridobitev lastninske pravice na osnovi zakona.

Sodišče je pravilno ocenilo, da prepoved odtujitve in obremenitve ni bila ovira za vpis, ker niso podane izjemne ovire iz čl. 47/II v zvezi s čl. 40/I tč. 1, 2, 4 in 5 ZZK.

Takšna ovira bi bila podana, če bi bila podlaga za vpis zasebna listina z zemljiškoknjižnim dovolilom; v konkretnem primeru pa je podlaga sodba. Naslednja ovira bi bila podana, če bi bil podlaga za vknjižbo notarski zapis; v konkretnem primeru pa je podlaga sodba. Oviri bi bili tudi podani, če bi sodba glasila na priznanje podpisa, ali na izstavitev zemljiškoknjižne listine; v konkretnem primeru pa je s sodbo ugotovljen nujni delež.

Ne gre za neenakost med dedičema, saj je bila prepoved odtujitve in obremenitve v korist H. T. izbrisana po uradni dolžnosti (čl. 47/I ZZK); poleg tega pa predlagatelj ni sklenil sporazuma o prepovedi.

Pritožnica se pritožuje v korist tretjega, to je v korist Občine Prebold, za kar pa nima pooblastila.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnica sama trpi pritožbene stroške.