Jedro

Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela in ne vseh del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta. Gre za konkretno delo, ki ga po pogodbi o zaposlitvi opravlja določen delavec. Bistveno je, da je zaradi prepisa učenke in ukinitve delovnega mesta tožnice onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tj. za 32 ur na teden.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 5. 2024 nezakonita. Posledično je zavrnilo tožbene zahtevke za ugotovitev trajanja delovnega razmerja in reparacijo do 31. 8. 2024 ter plačilo denarnega povračila v višini štirih plač tožnice. Odločilo je, da tožnica krije svoje stroške pritožbe.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z neupravičeno zavrnitvijo prepoznih dokazov toženke ter kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti v zvezi z zavrnitvijo relevantnih dokaznih predlogov tožnice. Zmotno je sodišče zavrnilo ugovor prekluzije dokazov (dopis o donaciji mize, kartica osnovnih sredstev in matični list za učenko A. A.). Toženka je listine brez opravičljivega razloga predložila šele na tretjem naroku. Napačna je utemeljitev sodišča, da izvedba teh dokazov ni zavlekla reševanja spora. Tožnica je predlagala poizvedbe v smeri objektivne preveritve teh listin, vendar je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. S tem ji je bila odvzeta možnost preverjanja verodostojnosti listin. Neutemeljeno je sodišče zavrnilo tudi dokazna predloga za poizvedbe na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje glede resničnosti formalnih postopkov ukinitve in ponovne sistematizacije in za uradni vpogled v eAsistent, kar bi lahko zagotovilo pristnost listin toženke. Predlagani dokaz v zvezi s poizvedbo na pristojnem ministrstvu je bil podan pravočasno in ne bi zavlekel postopka. Z zavrnitvijo teh dokazov je sodišče onemogočilo tožnici dokazovanje fiktivnosti odpovednega razloga in neverodostojnosti izpovedi ravnateljice toženke. Če bi se izkazalo, da toženka na ministrstvu ni formalno ukinila sistemiziranega delovnega mesta, bi to dokazovalo nezakonitost odpovedi. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za uradni vpogled v eAsistent je sodišče tožnici onemogočilo dokazovanje, da je bil datum izpisa zgolj administrativna fikcija. Ne drži, da tožnica ni konkretizirala tega dokaznega predloga. Vztraja, da bi moralo sodišče pozvati osnovno šolo B., naj pojasni, katere šolske obveznosti je učenka dejansko opravila pri njej. Napačen je zaključek sodišča, da neizpolnjevanje šolskih obveznosti ne pomeni, da učenka ni bila vpisana na drugo šolo. Vztraja, da je bil vpis učenke A. A. v drugo osnovno šolo fiktiven. Toženka se je v odpovedi sklicevala na pismo o nameri staršev, da bodo učenko A. A. izpisali. Širjenje odpovednih razlogov v sodnem postopku predstavlja nezakonito širjenje trditvene podlage. Učenka A. A. je bila v času odpovedi še vedno vpisana pri toženki. Obstajalo je le pismo o nameri staršev o vpisu učenke A. A. na drugo osnovno šolo. Dejstvo, da je miza ostala pri toženki, kaže na to, da so vsi vedeli, da se bo učenka A. A. septembra vrnila v isto učilnico. Šlo je za usklajeno ravnanje staršev in toženke z namenom, da bi se odpustilo tožnico. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je bila tožnica vezana izključno na eno učenko. Tožnica je opravljala tudi druga dela, zato poslovni razlog ni podan v celoti in bi ji morala toženka ponuditi spremembo pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more temeljiti na bodočem negotovem dejstvu. Ker v času odpovedi učenka A. A. ni bila izpisana iz toženke, potreba po delu tožnice ni prenehala. Potreba po delu je prenehala 7. 6. 2024, do takrat pa je imela toženka še zagotovljena namenska sredstva. Posledično je napačna odločitev o stroških postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev. Toženka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na naštete bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti v pritožbi zatrjevanih kršitev. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6.Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi ugovora o prekluziji. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo dokaze (dopis z dne 1. 9. 2021 o donaciji mize, kartico osnovnih sredstev z datumom izpisa 13. 10. 2025 in matični list za učenko A. A.), ki jih je toženka sodišču posredovala na tretjem naroku za glavno obravnavo. Po določbi tretjega odstavka 286. člena ZPP lahko sodišče dokaze, ki jih stranka vloži po prvem naroku za glavno obravnavo, upošteva tudi, če to ne zavleče reševanja spora. To pomeni, da prekluzije niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. S predložitvijo navedenih listin se postopek, ki se je končal na istem naroku, ni zavlekel. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z neupravičeno dopustitvijo prepoznih dokazov toženke, ni utemeljen.

7.Prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti zaradi zavrnitve dokaznih predlogov tožnice. Pravica stranke do izvedbe dokaza ni neomejena. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev (213. člen ZPP). Tožnica je predlagala sodišču, naj toženka predloži izpis osnovnih sredstev za september 2021. Zatrjevala je, da na to, da naj se učenka dejansko sploh ne bi prepisala iz toženke, kaže dejstvo, da se v njenih prostorih tudi po podani odpovedi nahaja miza za nego učenke in miza, prilagojena za delo v učilnici. To dejstvo ne dokazuje obstoja potrebe po delu tožnice, ki je po pogodbi o zaposlitvi vezana na spremstvo konkretne učenke in je s prepisom učenke na drugo osnovno šolo dejansko prenehala, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, kar pomeni, da se predlagani dokaz s predložitvijo izvirnega računovodskega izkaza (registra osnovnih sredstev) oziroma za opravo poizvedb iz uradnih evidenc zaradi preverjanja verodostojnosti listin nanaša na dejstvo, ki v tem sporu ni pravno odločilno.

8.Prepozen je dokazni predlog tožnice, naj sodišče prve stopnje pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poizve, ali je toženka podala vlogo v juniju oziroma maju 2024 glede spreminjanja sistemizacije ob nameravanem izpisu in nato vnovični vlogi za novo sistemizacijo. Tožnica ga je podala šele po zaključku dokaznega postopka glede na izpoved ravnateljice toženke na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Tudi sicer resničnost formalnih postopkov ukinitve in ponovne uvedbe sistemizacije ni odločilna. Če do dejanske spremembe potreb po delu tožnice zaradi prehoda učenke A. A. na drugo osnovno šolo pride, ni ključnega pomena, ali je bil akt o sistemizaciji tudi formalno spremenjen.

9.Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 17. 3. 2025 podala dokazni predlog, naj toženka predloži izpis iz eAsistenta, ki je vezan na učenko A. A. Toženka je predložila izpis, ki se ujema z izpisom centralne evidence vzgoje in izobraževanja. Iz obeh listin izhaja, da je bila učenka A. A. s 5. 6. 2024 izpisana iz toženke. Navedeno sta potrdili tudi ravnateljica toženke in mati učenke. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog tožnice na zadnjem naroku za glavno obravnavo, naj sodišče po uradni poti pridobi izpis iz eAsistenta zaradi pristnosti in objektivnosti vpisov v sam sistem.

10.Prav tako sodišče ni bilo dolžno pozivati osnovne šole B. k predložitvi pojasnil, katere šolske obveznosti naj bi učenka A. A. dejansko opravila na navedeni šoli. Pravilna je utemeljitev sodišča, da morebitno neizpolnjevanje šolskih obveznosti ne pomeni, da učenka na drugo šolo ni bila vpisana. Na prepis učenke A. A. iz toženke na drugo osnovno šolo ne vpliva izpolnjevanje šolske obveznosti na drugi šoli, zato gre za nepomemben dokaz.

11.Pavšalna je pritožbena navedba, da toženka v odpovedi ni utemeljevala okoliščin, temveč se je pretežno sklicevala na pismo o nameri staršev, da bodo učenko izpisali. Toženka v sodnem postopku ni širila razlogov za odpoved in trditvene podlage, kot zmotno zatrjuje pritožba, ampak je le izčrpneje in natančneje pojasnila spremembo v izobraževalnem procesu, povezano s pismom o nameri o izpisu učenke A. A., ki je privedla do redne odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

12.Toženka je 22. 5. 2024 odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prve alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poslovni razlog je po tej določbi podan, če je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skladu s 115. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa. Potreba po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi lahko v spremenjenih okoliščinah, kot jih vidi in primerno obrazloži delodajalec, odpade tekom izvrševanja te pogodbe, zato lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

13.Iz odpovedi izhaja, da toženka ne bo imela več potrebe po delu tožnice na delovnem mestu "spremljevalec gibalno oviranega učenca", ker bo učenka A. A. s 6. 6. 2024 začela obiskovati drugo šolo. Šoli pripada navedeno delovno mesto in sredstva iz proračuna le, dokler je vpisan gibalno ovirani učenec z odločbo Zavoda RS za šolstvo, ki mu določa pravico do spremljevalca. Ker učenka A. A. s 6. 6. 2024 ne bo več učenka toženke, od tega datuma nima več pravice do tega delovnega mesta, zaradi česar mora to delovno mesto ukiniti, s tem pa bo delo tožnice postalo presežno. Toženka od 6. 6. 2024 tudi nima več zagotovljenih namenskih in ne drugih sredstev za plačo delavke, saj Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja zavodu sredstva plače le v okviru predpisanih normativov in standardov. Iz dejanske opredelitve odpovednega razloga torej izhaja, da se ta povezuje z izpisom učenke A. A. iz toženke. Starša učenke sta s pismom o nameri z dne 6. 5. 2024 obvestila toženko, da bosta učenko z dnem 5. 6. 2024 iz toženke izpisala, z dnem 6. 6. 2024 pa bo učenka že obiskovala OŠ B.

14.Zmotno je stališče pritožbe, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi pogojna oziroma preuranjena, ker učenka A. A. v času podaje odpovedi še ni bila izpisana. Pomembno je razlikovanje med datumom prenehanja potrebe po delu zaradi ekonomskega oziroma organizacijskega razloga in datumom, ko tožnica dejansko preneha s spremljanjem konkretne učenke (ko toženka preneha prejemati od pristojnega ministrstva finančna sredstva za plačo tožnice) oziroma z opravljanjem ostalih del po pogodbi o zaposlitvi, ki se izteče s potekom dvomesečnega odpovednega roka. Namen tega roka je v premostitvi obdobja med odločitvijo toženke o odpovedi in dejanskim prenehanjem potrebe po delu tožnice. Pri določitvi datumov izpisa učenke iz toženke in vpisa na drugo osnovno šolo v odpovedi ne gre za bodoče negotovo dejstvo (pogoj). Starša učenke A. A. sta s pismom o nameri določno obvestila toženko z vnaprej določenim datumom (rokom), do kdaj bo učenka še obiskovala toženko, ki je dolžna voljo staršev spoštovati. Na takšno odločitev staršev toženka nima vpliva.

15.Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila učenka A. A. s 6. 6. 2024 tudi dejansko izpisana iz toženke in vpisana na OŠ B. Kot je razvidno iz izpisa centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, je bila učenka A. A. vpisana pri toženki od 1. 9. 2023 do vključno 5. 6. 2024. Datum izpisa potrjujeta tudi izpisek iz eAsistenta in odgovor OŠ B. na poizvedbo sodišča prve stopnje, iz katerega izhaja, da je bila A. A. učenka te šole od 6. 6. 2024 do 31. 8. 2024. Glede na navedeno je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da je bil izpis učenke iz izobraževalnega procesa pri toženki fiktiven. Na drugačno presojo ne more vplivati okoliščina, da je mati učenke konec avgusta 2024 obvestila toženko, da bo učenko A. A. prepisala nazaj k toženki. To, da se je učenka A. A. pred začetkom naslednjega šolskega leta prepisala nazaj k toženki, ne pomeni, da ni prišlo do dejanskega prepisa učenke na drugo šolo 6. 6. 2024. Upoštevaje ugotovljena dejstva je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da izpis učenke A. A. iz izobraževalnega procesa pri toženki ni bil fiktiven.

16.Pritožba neutemeljeno oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo delo tožnice vezano na konkretno učenko. Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi zaradi spremstva točno določene učenke A. A., kar je poleg ravnateljice potrdila tudi tožnica. V okviru pogodbe o zaposlitvi je tožnica sicer res občasno opravljala tudi druga dela in po potrebi pomagala tudi drugim učencem. Vendar ta ugotovitev ne pomeni, da poslovni razlog ni mogel biti podan v celoti in da bi morala toženka ponuditi tožnici v podpis spremenjeno pogodbo o zaposlitvi za manjši obseg dela, ne pa odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela in ne vseh del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta. Gre za konkretno delo, ki ga po pogodbi o zaposlitvi opravlja določen delavec. Bistveno je, da je zaradi prepisa učenke A. A. in ukinitve delovnega mesta tožnice onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tj. za 32 ur na teden.

17.Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je postalo tožničino delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno. Ker je izpodbijana odpoved zakonita, je tožbene zahtevke utemeljeno zavrnilo.

16.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženka pa prav tako krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), skladno s katerim krije v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

-------------------------------

1Tudi sodišče prve stopnje je navedlo, da oprema, ki jo je učenka A. A. pri toženki uporabljala, ne more dokazovati, da učenka iz toženke ni bila dejansko izpisana.

2Prim. odločbe VSRS VIII Ips 174/2017, VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013.

3Vpis in prepis otroka v osnovno šolo je v času odpovedi urejal Zakon o osnovni šoli (ZOsn). Na podlagi prvega odstavka 48. člena tega zakona imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva, šola pa je na željo staršev dolžna otroka vpisati. Tretji odstavek 48. člena tega zakona je določal, da med šolanjem lahko učenec prestopi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša.