Up-369/97

21.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. M. iz N. G. na seji senata dne 21. januarja 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper ravnanje Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 309/93 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 23.12.1997 vložil ustavno pritožbo, ker Okrajno sodišče v Novi Gorici v pravdni zadevi št. P 309/93, v kateri je tožena stranka, še ni odločilo. Navedel je, da je dne 26.7.1993 vložil tožbo za odkup stanovanja, pa prvostopno sodišče o zahtevku še vedno ni odločilo. Vložil je nadzorstvene pritožbe na predsednika sodišča, višje sodišče in ministrstvo za pravosodje, pa naj bi sodišče še vedno ničesar ne storilo. Meni, da mu je z ravnanjem sodišča kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče kljub neizčrpanosti pravnih sredstev odloči o njegovi ustavni pritožbi, da naloži sodišču, naj takoj odloči o njegovem tožbenem zahtevku in da o ravnanju sodnice obvesti Sodni svet. Če bi zaradi domnevno neustavnega ravnanja sodišča začel upravni spor, naj bi to po pritožnikovem mnenju trajalo nadaljnja tri leta, njemu pa naj bi že sedaj nastajala nepopravljiva škoda.

Stanarina, ki jo mora plačevati, naj bi že presegla ceno stanovanja. Zaradi kontinuiranega poseganja v osebno dostojanstvo in integriteto naj bi bil tudi duševno zelo prizadet in naj bi hudo trpel.

B.

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma sme Ustavno sodišče odločiti o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) lahko pritožnik uveljavlja s tožbo v upravnem sporu (drugi odstavek 157. člena Ustave in tretji odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 - v nadaljevanju: ZUS). Pritožnik je sam navedel, da tega pravnega sredstva ni vložil. Predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS torej ni podana.

4.Prav tako pa niso podane predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Ena izmed predpostavk za navedeno izjemo je, da bi pritožniku z izvršitvijo izpodbijanega posamičnega akta nastale nepopravljive posledice. Ustavno sodišče sme torej v postopek odločanja pred sodiščem poseči tedaj, ko bi le tak poseg lahko preprečil nastanek nepopravljivih posledic. Obravnavani primer ni tak.

5.Pritožnikova trditev, da bi postopek v upravnem sporu trajal tri leta, namreč ni izkazana. S 1.1.1998, se pravi nekaj dni po vložitvi ustavne pritožbe, so začela opravljati svojo funkcijo upravna sodišča (prvi odstavek 93. člena ZUS). Po izrecni določbi 62. člena ZUS mora upravno sodišče v primerih, kakršen je pritožnikov, odločiti brez odlašanja. Če sodišče ne more odločiti brez odlašanja, lahko izda začasno odredbo in z njo začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje (69. člen v zvezi z 62. členom ZUS). Nastanek posledic, za katere pritožnik trdi, da so nepopravljive, bi torej na enak način kot Ustavno sodišče lahko preprečilo tudi pristojno upravno sodišče. Ker ena izmed predpostavk za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS ni podana, se v odločanju o obstoju ostalih ni bilo potrebno spuščati.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika Franc Testen in dr. Lojze Ude. Predsednik senata

mag. Janez Snoj