Jedro

V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka. Neutemeljeni pa so ugovori tožečih strank glede negativnih vplivov na njihove nepremičnine (zasenčenje, povečanje vlage, poledenelost v zimskem času, nevarnost poškodb, zmanjšana prometna varnost), saj niso predložile nobenih dokazov, iz predloženega projekta in v njem navedenih vplivov na okolje pa izhaja, da sporna gradnja na sosednja zemljišča ne bo imela negativnih vplivov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Tolmin (v nadaljevanju prvostopni organ), investitorjema A.A. in B.B., dovolila novogradnjo prizidka na severni strani stanovanjske stavbe na naslovu ... tlorisne velikosti 6,80m x 4,80m in etažnosti P+M, ki bo služil širitvi prostorov obstoječe stavbe in je lociran na zemljišču s parc. št. 297 k.o. C. Višina slemena prizidka je enaka kot pri obstoječem objektu (7,97 m). Zasnova objekta sledi obstoječemu objektu, oblikovanje objekta pa mora slediti kobariško tolminskemu stavbnemu tipu. Pritličje prizidka je namenjeno garaži za katero se izvede nov uvoz z občinske javne ceste z enim parkirnim mestom. V mansardi je soba z balkonom na vzhodni strani. Zunanja ureditev obsega utrditev novega dostopa do garaže s kamnitim tlakom. Odvodavanje utrjenih površin se priključi na obstoječo meteorno kanalizacijo stanovanjske stavbe. Vsi komunalni priključki so že obstoječi. Odmiki obravnavane stavbe do sosednjih zemljišč so določeni tako, da znašajo: v vzhodni smeri od zemljišča s parc. št. 1290/1 k.o. C. 10,96m; v severni smeri od zemljišča s parc. št. 259 k.o. C. 1,02m; v zahodni smeri s parc. št. 296 k.o. C. 4,31m; in v južni smeri od zemljišča s parc. št. 298 k.o. C. 17,13m. Celoten objekt je lociran na parc. št. 297 k.o. C. in glede na zahtevnost gradnje spada med manj zahtevne objekte (točka I. izreka). V točkah II. in VII. izreka so določeni pogoji, ki jih morata investitorja pri gradnji upoštevati (projektna dokumentacija PGD št. 103 - 11/9, soglasje Občine Tolmin z dne 9. 6. 2010 in Telekoma Slovenije z dne 13. 9. 2010), zakoličenje objekta, prijava in predložitev načrta organizacije gradbišča, rok veljavnosti odločbe, rok za začetek gradnje, rok za vložitev zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. V točki VIII. izreka je prvostopni organ odločil, da bo o stroških postopka izdal poseben sklep.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopni organ navaja, da je investitor predložil vso dokumentacijo, ki je po 54. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja. Ugotavlja, da se obravnavani poseg v prostor nahaja v območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji in da je v skladu z 10., 12., 13., 14.,15. in 16. členom ter s 4. točko posebnih usmeritev v posameznih območjih za naselja Tolmin, Poljubinj in Zatolmin Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Tolmin (v nadaljevanju PUP), tovrstno poseganje možno. Ob upoštevanju navedenih določil in projektne dokumentacije med drugim ugotavlja, da je oblikovanje gradnje v skladu prevladujočim stavbnim tipom v okolju to je kobariško-tolminskim stavbnim tipom. Navaja, da predvidena gradnja ne bo bistveno izpostavljena, saj prizidek bistveno ne povečuje gabaritov obstoječega objekta, niti ne spreminja njegove namembnosti in se primerno uvršča v obstoječe grajeno okolje ter v celoti sledi značilnim zazidalnim linijam obstoječih objektov. Ugotavlja, da se zazidalna linija objekta ne spreminja in da ne zmanjšuje prometne varnosti v območju (soglasje Občine Tolmin z dne 9. 6. 2010). Po podatkih projektne dokumentacije so vsi odmiki predvidene gradnje od sosednjih parcelnih mej večji od 2,00m razen odmika s parc. št. 259 k.o. C., ki v naravi predstavlja javno dobro - cesto. Za gradnjo v odmiku manjšem od 2,00m oz. zaradi gradnje v varstvenem pasu občinske javne ceste in priključevanja nanjo pa je pridobljeno soglasje Občine Tolmin št. 351-0034/2010 z dne 9. 6. 2010. Odmik predvidenega objekta od obstoječih stanovanjskih objektov drugih lastnikov proti jugu, jugovzhodu in jugozahodu pa je večji kot 1,5m najbližjih fasad novih objektov.

V nadaljevanju prvostopni organ navaja osebe, ki so imele pravico sodelovati v postopku poleg investitorjev. Kot stranski udeleženci, ki so sodelovali v postopku so v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeni tudi D.D. in E.E. (v nadaljevanju prvi tožnik in druga tožnica) kot solastnika zemljišča s parc. št. 296 k.o. C. in F.F. in G.G. (v nadaljevanju tretji tožnik in četrta tožnica) kot solastnika parc. št. 258 k.o. C. Po povzemanju navedb in pripomb s katerimi utemeljujejo nasprotovanje predvideni gradnji (prvi tožnik in druga tožnica: zasenčenje dostopa v stanovanjsko hišo, povečanje vlage na vhodu in dostopa, pozimi bo dostop nevaren, izvedba vhoda v pritličje prizidka ni potrebna, zmanjšana prometna varnost v križišču med ... in ..., stavba je dvostanovanjska, in tretji tožnik in četrta tožnica negativen vpliv na njuno nepremičnino, na južnem delu njune parcele bo s predvideno gradnjo odvzeto sonce, zelenjavni vrt in vhod v hišo bo večinoma v senci, na njuni nepremičnini se bo bistveno povečala vlaga, premajhen odmik novogradnje do javne ceste zaradi česar bo znatno otežen dostop iz ... na ... ulico, bistveno bo otežen tudi dostop do njune parcele oz. o njena uporaba bistveno otežena), prvostopni organ ugotavlja, da so le-te neutemeljene.

S sklicevanjem na določbe 43. člena ZUP, 65. člena ZGO-1 in 75. člena Stvarnopravnega zakonika, stranskim udeležencem pojasnjuje, da za zatrjevanje imisije, ki naj bi jih gradnja prizidka povzročila, niso predložile nobenih dokazov. Iz projektne dokumentacije, ki je sestavni del tega dovoljenja pa tudi ni razvidno, da bo z gradnjo prišlo do prepovedanih posegov v sosednje nepremičnine. V zvezi z njihovimi pripombami in nasprotovanju izvedbi priključka na občinsko javno cesto, zaradi ogrožanja prometa na javni cesti, pa se prvostopni organ sklicuje na pozitivno soglasje Občine Tolmin z dne 9. 6. 2010 t.j. soglasje pristojnega upravljalca občinskih javnih cest, ki si ga je projektant pridobil zaradi posega v varovani pas občinske javne ceste in priključevanja nanjo v skladu z 49. b členom ZGO-1. Ker obravnavana gradnja po mnenju prvostopnega organa zato ne bo ovirala javnega prometa, za izvedbo priključka ni ovir. Na podlagi navedenega prvostopni organ zaključuje, da z obravnavanim posegom ne bodo prizadete pravne koristi tožečih strank oz. druge javne koristi. Ob upoštevanju dejstva, da so izpolnjeni vsi pogoji določeni v 66. in 67. členu ZGO-1, je prvostopni organ odločil tako kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe.

Tožeče stranke so zoper navedeno odločbo vložile pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju pritožbeni organ) kot neutemeljeno zavrnilo z odločbo, številka 35108-74-2011/4-KJ z dne 31. 1. 2012. Tožeče stranke v tožbi zatrjujejo, da za odločitev, ki je v izpodbijani odločbi utemeljena na dejstvih, da predvidena gradnja ne bo vizuelno izpostavljena, prizidek bistveno ne povečuje gabaritov obstoječega objekta, niti ne spreminja njegove namembnosti, da se primerno umešča v obstoječe grajeno okolje, v celoti sledi značilnim zazidalnim linijam obstoječih objektov - z gradnjo prizidka se zazidalna linija objekta ne spreminja, ter ne zmanjšuje prometne varnosti, prvostopni organ ni navedel razlogov in da svoje odločitve ni niti obrazložil. Teh razlogov pa ni navedla niti tožena stranka v odločbi, s katero je zavrnila njihovo pritožbo. Menijo, da utemeljeni razlogi za nameravano sporno gradnjo niti ne obstajajo.

V zvezi s tem navajajo, da ni možna ugotovitev, da prizidek dimenzij 6,80m x 4,80m in etažnosti P+M (višine 6 do 7m) ne povečuje gabaritov obstoječega objekta in da bruto tlorisna površina prizidave obsega le 15% obstoječe bruto tlorisne površine stanovanjske hiše investitorjev, ki je bila dovoljena s prvotnim gradbenim dovoljenjem (brez naknadnih razširitev) predvidena sporna gradnja obsega več kot 30% te tlorisne površine. Sporna predvidena gradnja se ne umešča v okolje, bistveno pa se spreminja tudi linija objekta. Ker se s predvideno gradnjo ne upošteva regulacijska linija stavbnega volumna, niti ustvarjene oziroma naravne danosti, sporna gradnja pa tudi ruši koncept osnovne zazidalne matrice ZN za obravnavano območje, ostaja za tožeče stranke popolnoma neobrazložena ugotovitev tožene stranke, da bo gradnja sledila liniji obstoječih objektov v naselju.

Po tožbenih navedbah ima predvidena gradnja izredno negativen in zato vsekakor upošteven vpliv na nepremičnine, ki so v lasti vseh štirih tožečih strank. Ker sta prvi tožnik in druga tožnica solastnika nepremičnine s parc. št. 296 k.o. C. dostop do stanovanjske hiše s funkcionalnim zemljiščem pa je ob meji s parcelo, na kateri je predvidena gradnja, zatrjujeta, da se bo na dostopu in vhodu zaradi sence bistveno povečala vlaga, v zimskem času pa bo celotno področje poledenelo. Zaradi opisanih razmer bo uporaba vhoda v njune nepremičnine bistveno otežena in tudi nevarna (zdrs, padec ipd.). Ker je v pritličju predvidene gradnje projektiran tudi vhod obrnjen proti parceli oziroma vhodu prvega tožnika in druge tožnice, čeprav ta vhod v garažo zaradi dostopa za avtomobile z druge strani ni potreben, le-ta zanju predstavlja veliko in vsekakor upoštevno motnjo. Tretji tožnik in četrta tožnica ki sta solastnika parc. št. 258 k.o. C., zatrjujeta, da bo sporna gradnja, ki je predvidena južno od njune parcele odvzela sonce, zaradi česar bosta njuna vrt in vhod v hišo večinoma v senci. To pa pomeni tudi povečanje vlage in zato bistveno oteženo uporabo, kot tudi nevarnost poškodb. Še večje neugodnosti pa bo sporna gradnja povzročila, če bosta na južnem delu njune parcele gradila. Navajata, da v kolikor jima sporna gradnja te možnosti ne bo odvzela, bo njuna novogradnja praktično neuporabna. Zato bosta v primerjavi z investitorjema sporne gradnje postavljena v zelo neenakopraven položaj. V nadaljevanju tretji tožnik in četrta tožnica izpostavljata, da bo zato, ker je sporna gradnja predvidena le 102 cm od javne ceste (... ulice), v neposredni bližini križišča te ulice z ... ulico, dostop do ... ulice ob upoštevanju gostega prometa znatno oteženi. Zato bosta tudi dostop do njune parcele in njena uporaba znatno otežena.

Tožeče stranke toženi stranki očitajo, da se do njihovih pripomb ni opredelila in da pri odločanju tudi niso bile upoštevane. Neustrezen je po njihovem mnenju tudi zaključek, da negativnih vplivov ni, ker ti niso razvidni iz projektne dokumentacije, saj v postopku ni bilo ugotovljeno zakaj ti vplivi iz projektne dokumentacije niso razvidni in niti zakaj naj bi bilo to ustrezno. Ker je po vsem navedenem jasno, da vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja v konkretni zadevi niso bili izpolnjeni, bi morala biti zahteva investitorjev zavrnjena. Sodišču zato predlagajo, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo obravnavanega prizidka v celoti zavrne, podrejeno pa naj izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne pristojnemu organu v ponoven postopek in toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki bodo tožečim strankam nastali v tem postopku.

Investitorja spornega objekta A.A. in B.B. (v nadaljevanju prizadeti stranki) v odgovoru na tožbo navajata, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi predložene projektne in ostale dokumentacije izdelane v skladu s PUP in ostalo zakonodajo. Zatrjujeta, da se zaradi gradnje novega prizidka življenjski pogoji tožečih strank ne bodo bistveno poslabšali in da se ne bo zmanjšala varnost zaradi nevarnosti zdrsa. Sklicujeta se tudi na mnenje, ki ga je Občina Tolmin, v skladu z Zakonom o graditvi objektov, podala na projektno dokumentacijo glede skladnosti gradnje s PUP in na njeno soglasje, ki ga je podala kot upravitelj občinskih cest. Menita, da bosta tudi tretji tožnik in četrta tožnica, če bosta eventuelno gradila nov prizidek, na njuni parceli lahko gradila v skladu s PUP. Sodišču smiselno predlagata, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeče stranke v prvi pripravljalni vlogi prerekajo navedbe prizadetih strank, podane v odgovoru na tožbo. Poudarjajo, da pretežni del spornega prizidka predstavlja garaža in zato njegov večji del ne bo služil za razširitev stanovanjskih prostorov. Ker bo v garaži lahko parkirano večje vozilo, sklepajo, da bo vozilo služilo za potrebe opravljanja dejavnosti. Takšni gradnji nasprotujejo le zato, ker bo izredno negativno vplivala na njihove nepremičnine in bo iz tega razloga njihova uporaba znatno otežena, če ne celo onemogočena. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da sta tožnik tudi tretji in četrta tožnica stranki, saj se bodo tudi na njuni nepremičnini življenjski pogoji bistveno poslabšali, je nesporno, da sta stranki tudi v predmetnem postopku. Menijo, da upravni organ ne bi smel le slediti projektu ali mnenju, pač pa bi se moral opredeliti do mnenja, občinskega urbanista, ki ostaja zanje sporno in neustrezno, saj ne upošteva regulacijske linije stavbnega volumna, niti ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru in ruši koncept osnovne zazidalne matrice zazidalnega načrta. Vztrajajo tudi pri trditvi, da je sporni prizidek glede na svojo velikost premalo odmaknjen od ceste. Vlogi prilagajo fotografije.

Prizadeti stranki v vlogi z dne 29. 4. 2012 vztrajata pri navedbah podanih v odgovoru na tožbo.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila upravne spise.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, materialno pravo pravilno uporabljeno.

Sporno gradbeno dovoljenje je izdano na podlagi Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so določeni v 66. členu ZGO-1. Sodišče se strinja s presojo obeh upravnih organov, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitorja sta v postopku izdaje dovoljenja predložila projektno dokumentacijo ter vsa potrebna soglasja in izkazala lastništvo zemljišča predvidenega posega. Izdano dovoljenje je tudi skladno z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Tolmin (v nadaljevanju PUP), ki v 13. členu dovoljuje tudi prizidavo stanovanjske stavbe, torej tudi gradnjo prizidka (soba z balkonom in garaža). Odmiki sporne gradnje od sosednjih parcelnih mej so skladni s 16. členom PUP. V skladu z navedenim določilom je sporna gradnja locirana tako, da ne bo vizialno krajinsko izpostavljena, ne bo posegala v terenske danosti, bo v celoti sledila značilnim linijam obstoječih objektov in bo zadoščeno tudi požarnim predpisom. V skladu s 35. členom PUP pa je za potrebe dostopa v prizidek na predvideni nov priključek na obstoječo cesto dano soglasje Občine Tolmin z dne 9. 6. 2010. Ob nesporni ugotovitvi, da sta prvi tožnik in druga tožnica solastnika nepremičnine na parc. št. 296 k.o. C., ki je od sporne gradnje odmaknjena 4,31m, tretji tožnik in četrta tožnica pa solastnika parc. št. 258 k.o. C., ki sploh ne meji neposredno na zemljišče investitorjev, pač pa na ... ulico in nespornih dejstev o tem, da so pri sporni gradnji upoštevani požarni in sanitarni predpisi, se tudi sodišče strinja z razlogi, s katerimi je tožena stranka v obrazložitvah obeh odločb, utemeljila zavrnitev ugovora tožečih strank v zvezi z negativnimi vplivi na njihove nepremičnine (zasenčenje, povečanje vlage, poledenelost v zimskem času, nevarnost poškodb, zmanjšana prometna varnost). Iz izpodbijane odločbe, ki temelji na podatkih v spisu je namreč razvidno, da so tožeče stranke v postopku sodelovale in da jih je prvostopni organ pozval naj za svoje trditve o negativnih vplivih sporne gradnje predložijo dokaze, vendar tega niso storile. Zato je prvostopni organ na podlagi predloženega projekta in v njem navedenih vplivov na okolje, lahko zaključil le, da sporna gradnja na sosednja zemljišča ne bo imela negativnih vplivov. Ker tožeče stranke v tožbi v zvezi z negativnimi vplivi sporne gradnje le ponavljajo ugovore in navedbe, ki so jih podale v upravnem postopku, tudi sodišče ni imelo dejanske in pravne podlage, da bi tem navedbam sledilo.

Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da zato ker sporna gradnja ne upošteva regulacijske linije stavbnega volumna, takšna gradnja ni dovoljena. Iz določb PUP namreč izhaja le, da mora gradnja slediti liniji obstoječih objektov v naselju. Ker je tožena stranka na podlagi podatkov v upravnih spisih lahko ugotovila, da bo sporna gradnja v skladu s 16. členom PUP sledila liniji obstoječih objektov navedeni ugovor ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.

Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne morejo vplivati niti tožbene navedbe, ki se ne nanašajo na dimenzije spornega prizidka, pač pa na že obstoječi objekt, ki ni predmet izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je navedla tako predpise, kot tudi podatke, na katerih temeljijo ugotovljena dejstva in izpodbijana odločitev. Tožečim strankam pa je pravilno pojasnila tudi zakaj njihovi ugovori na izpodbijano odločitev ne morejo vplivati. To pa pomeni, da so neutemeljene tožbene trditve o tem, da ostaja izpodbijana odločitev neobrazložena in da so zato kršena pravila postopka.

Po oceni sodišča je zmotno tudi stališče tožečih strank v zvezi s presojo projektne dokumentacije in vezanostjo upravnega organa na mnenja in soglasja, ki so za predvideno gradnjo predpisana. Po 47. členu ZGO-1 odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve. S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in bo v skladu s prostorskimi akti. Tožena stranka je v obeh odločbah navedla določila PUP in podatke, na podlagi katerih je preverila, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Ker tožeče stranke svojih trditev, da projekt ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, niso ponudile nobenih dokazov, se je tožena stranka pri preverjanju tega dejstva lahko oprla le na podatke vsebovane v predloženi projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal odgovorni projektant in na podatkih iz mnenj in soglasji, ki so bila dana za predvideno gradnjo. Zakonska zahteva, da sme projektno dokumentacijo izdelati le oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje (2. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), naj bi zagotovila prav strokovne, tehnično ustrezne in tudi varne gradbene posege. To pa pomeni, da bi tožeče stranke ugovore na projektno dokumentacijo lahko izpodbijale le z izvedeniškim mnenjem, ki bi jih podpirala.

Ob upoštevanju vsega navedenega tudi sodišče ugotavlja, da so obremenitve, ki jih v zvezi s sporno gradnjo zatrjujejo tožeče stranke, znotraj omejitev določenih v ZGO-1 in PUP. Zato tožeče stranke kot lastniki sosednjih nepremičnin z njimi na odločitev o stvari sami ne morejo vplivati. Glede preostalih ugovorov, ki so jih tožeče stranke podale že v upravnem postopku pa sodišče sledi utemeljitvam v obrazložitvah obeh odločb tožene stranke (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbi zavrne.